UO DNS proti Mojci Hanžič, Nuši P. Lesar in Gregorju Trebušaku, Kanala A


Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Neža Kogovšek Šalamon, Lea Širok, Nina Jerman, Mario Belovič in Uroš Gramc (člani), je na seji 8. februarja 2015 v primeru UO DNS proti novinarki Mojci Hanžič, voditeljici Nuši P. Lesar in uredniku Gregorju Trebušaku, Kanala A, ugotovilo, da je uredništvo kršilo Kodeks novinarjev Slovenije. Nada Ravter je glasovala proti in zapisala ločeno mnenje glede kršitve 12. člena.


Primer: UO DNS proti Mojci Hanžič, Nuši P. Lesar in Gregorju Trebušaku, Kanala A

UO DNS očita Gregorju Trebušaku, uredniku informativne oddaje Svet na Kanalu A, Nuši P. Lesar, voditeljici oddaje, in novinarki Mojci Hanžič, da so v oddaji Svet dne 18. in 19. 11. 2014 kršili 12. in 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

To naj bi bili storili najprej 18. 11. z objavo prispevka o posnetku domnevnega spolnega odnosa dveh uslužbencev ene od mariborskih srednjih šol, za objavo samega posnetka in za razkritje posameznikov, domnevno vpletenih v zgodbo.

Že v napovedih prispevka, ki so se skozi oddajo stopnjevale, je po mnenju pritožnika voditeljica z izrazi »z najbolj razvpitim ravnateljem ta trenutek«, »spolni škandal«, »o temi št. 1 v naši državi« in celo s pozivom »Zdaj pa najprej otroci stran izpred tv ekranov« dala temi pečat senzacionalizma in s tem kršila 17. člen kodeksa. Objavo posnetka, za katerega je voditeljica dejala, da so ga »sicer zakrili, kolikor se je dalo«, je upravičila z argumentom, da »se je posnetek spolnega občevanja, domnevno mariborske srednješolske učiteljice (…) in ravnatelja, po spletu razširil hitreje kot požar in ju je imela danes tako ali drugače v zobeh vsa Slovenija.« Pritožnik meni, da s tem argumentom ni pojasnila, zakaj naj bi bila tema v interesu javnosti, pač pa je šlo za izgovor za neupravičen senzacionalizem in za poseg v zasebnost medijske pozornosti nevajenih posameznikov ter s tem za kršitev 17. člena KNS. Ravnatelj in učiteljica na srednji šoli sta sicer javna uslužbenca, ki opravljata odgovorna poklica, zato je javnost do določene mere upravičena do informacij, ki bi lahko vplivale na opravljanje njunih poklicev, po nobeni definiciji pa nista javni osebnosti. Intimni odnos dveh posameznikov sodi v najožji krog zasebnosti in zelo težko bi našli javni interes, ki bi dovoljeval poseg medijev ali javnosti v njuno intimo.

V prispevku, ki je sledil, je novinarka Mojca Hanžič razkrila njuno identiteto (»In to sta domnevna glavna akterja, ravnatelj in učiteljica (…).«) Čeprav sta se za nastop pred kamero odločila sama, to ne upraviči odločitve uredništva oddaje Svet na Kanalu A, da iz očitno nezakonitega posega v zasebnost dveh odraslih oseb naredi prvovrstno temo v osrednji informativni oddaji te televizije. Novinarka Mojca Hanžič je z drezanjem v oba sogovornika z vprašanji »Torej pravite, šlo je za montažo, na posnetku niste vi?«, »Pa ste na tem posnetku vi?«, »Niste?«, »Nikoli niste imeli nobene afere s kom drugim?«, »Nič niste imeli s to učiteljico?« dodatno posegala v njuno zasebnost. Bolj kot sporne okoliščine posega v zasebnost obeh posameznikov so jo zanimale informacije iz njune zasebnosti ter pristnost posnetka.

Urednik, voditeljica in novinarka so kršili tudi 12. člen kodeksa. Posnetek so na nezakonit način sicer domnevno naredili dijaki, vendar pa so ga omenjeni nekritično objavili v svojem mediju, kljub temu da za objavo ni bilo javnega interesa.
Pod pretvezo, da se »prah okoli domnevnega seksualnega škandala še ni polegel« (napovednik voditeljice N. Lesar), je uredništvo oddaje Svet nadaljevalo s poročanjem o videoposnetku tudi 19. 11. V svojem prispevku je novinarka znova razkrila identiteto obeh zaposlenih na šoli (z omembo njunih funkcij in s ponovnim prikazom njunega nastopa pred kamero) ter dodala nove informacije iz njune zasebnosti, ki za javnost niso bile relevantne. »Danes je sicer bil na delovnem mestu (ravnatelj), učiteljica pa si je menda vzela dopust.«

Voditeljica in novinarka na pritožbo nista odgovorili, odgovoril je urednik Gregor Trebušak, ki vse kršitve kodeksa v oddaji Svet na Kanalu A zanika.
Zanika pečat senzacionalizma v naslovih z izrazi: »najbolj razvpitim ravnateljem ta trenutek«, »spolni škandal«, »o temi številka ena«, saj da je zgodba – posnetek je bil namreč že prej objavljen na spletnih straneh in na Facebooku – že obstajala. Po njegovem so dejstva, da je bila po številu klikov nedvomno tisti dan tema št. 1, ravnatelj je bil po jutranjem pogovoru na Radiu 1 (deset ur pred oddajo Svet na Kanalu A) zagotovo najbolj razvpit ravnatelj, govorilo se je pa o spolnem škandalu med ravnateljem in učiteljico na video posnetku.

Tudi glede poziva voditeljice »zdaj pa najprej otroci stran izpred televizijskih ekranov« zanika senzacionalizem, saj da zakon veleva, da je treba opozoriti na neprimerne posnetke in vsebino za mlajše gledalce, kar se jim je zdelo umestno, saj da prispevek govoril o spolnosti v šoli.

Zavrača trditev pritožnika, da je bil izgovor za objavo, da je vsa država govorila o tem posnetku. Poudarja, da je bila do njihove oddaje najbolj razširjena zgodba dneva, da pa je ravnatelj v jutranji radijski oddaji trdil, da na posnetku ni on. Če torej na posnetku nista on in učiteljica, se jima godi velika krivica, obsojena sta bila brez možnosti zagovora, zato je prav, da ju novinar pokliče. Ker zahteva 3. člen KNS, da mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te zadevajo, so poklicali na šolo, pravi Trebušak in oba vpletena sta privolila v pogovor, da bi predstavila svojo plat zgodbe. Zanikala sta, da sta na posnetku onadva. Poudarja, da sta se odločila sama in da sta imela čas za premislek. Z njunim privoljenjem so ju posneli na delovnem mestu.

Zavrača očitek pritožnika, da so iz tega naredili prvovrstno temo v osrednji informativni oddaji, saj da je bila objavljena v zadnjem delu oddaje, okoli 50. minute.
Glede očitka, da je novinarka Mojca Hanžič drezala v oba sogovornika, urednik pravi, da se je pred tem pogovorom posvetovala z urednikom, kako to opraviti, da ne bi izpadlo senzacionalistično, ampak da bi pokazali človeški del te zgodbe, da sta ravnatelj in učiteljica žrtvi. Po mnenju urednika je nastopila profesionalno in razumevajoče, saj da je postavila ustrezna vprašanja, za katera se je s sogovornikoma vnaprej dogovorila.
Zavrača očitke pritožnika, da so novinarko bolj kot sporne okoliščine posega v zasebnost obeh posameznikov zanimale informacije iz njune zasebnosti ter pristnost posnetka. Urednik v zagovor novinarke pove, da sta ravnatelj in učiteljica trdila, da gre za fotomontažo, in če je šlo, je bilo umestno vprašanje novinarke »torej nimate nobene afere«, saj je pričakovani odgovor ne. Če posnetek ni pristen, pa po mnenju urednika tudi ne more biti spornega posega v zasebnost obeh posameznikov. Urednik pravi, da so delno verjeli obema, da posnetek ni pristen, edini argument za pristnost da je bil, da ne verjamejo izjavi ravnatelja in učiteljice. Še vedno ni jasno tudi, ali je posnetek pristen ali narejen nezakonito.

Glede kršitve 12. člena kodeksa pravi, da so posnetek popolnoma zakrili, ker ni bilo jasno, ali je pristen.

Zavrača očitek pritožnika, da so objavili prispevek »Pod pretvezo, da se prah okoli domnevnega seksualnega škandala še ni polegel«, saj da ne potrebujejo pretvez, ampak zgolj zgodbo, ki ima vse, kar potrebuje za objavo. In ta da je imela. Zavrne očitek, da so naslednji dan »znova razkrili identiteto obeh zaposlenih (z omembo njunih funkcij in s ponovnim prikazom njunega nastopa pred kamero), saj je bila njuna identiteta razkrita že na Facebooku in v radijskem pogovoru. Poleg tega pa sta v nastopu pred kamero, v kar sta sama privolila, že rekla, da gre za montažo. In čeprav je bil dvom še vedno velik, je bilo njuno življenje močno ovirano, predvsem pa tudi delo v javni ustanovi. Zato je bila informacija, ali delata ali ne in ali ima zgodba kakšen nov podatek, ki ju razbremeni in jima vrne kredibilnost pred sodelavci in učenci, zelo pomembna.

Novinarji so po uredniku sledili zgodbi o posnetku, ki ga je videla Slovenija, in nadaljevanju zgodbe, da gre za montažo, ki ruši ugled dvema delavcema v javnem zavodu, pri čemer da so upoštevali profesionalne standarde, ki jih zasledujejo v tej redakciji.

SKLEP:

Urednik Gregor Trebušak, voditeljica Nuša P. Lesar in novinarka Mojca Hanžič so kršili 17.in 12. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR meni, da so urednik, voditeljica in novinarka kršili 17. člen kodeksa. Objava posnetka je poseg v intimo ravnatelja in učiteljice in zato kršitev novinarske etike, saj nista javni osebnosti, pri katerih je pravica javnosti do obveščenosti širša. Novinarja ali medija dejstvo, da so informacije pred njim objavili že drugi mediji, na odvezuje odgovornosti. Prispevek je senzacionalističen od same napovedi naprej, ki napoveduje spolni škandal, ki da je »tema št. 1 v naši državi«, žgečkljivost in senzacionalizem je podkrepljen z omenjenim »priporočilom« voditeljice. Voditeljica pove, da so posnetek »sicer zakrili, kolikor se je dalo«, hkrati pa upraviči odločitev za njegovo objavo s tem, da »se je posnetek spolnega občevanja, domnevno mariborske srednješolske učiteljice (…) in ravnatelja, po spletu razširil hitreje kot požar in ju je imela danes tako ali drugače v zobeh vsa Slovenija.« Tudi če ga je videla vsa Slovenija, ne pomeni, da so ga morali predvajati.

Poleg tega je novinarka v istem prispevku razkrila njuno identiteto. Res sta se za nastop pred kamero odločila sama, najbrž v veliki stiski, ne zavedajoč se posledic, kar je Kanal A izkoristil za senzacionalizem in za dodaten poseg v zasebnost, saj se novinarka ni zadovoljila z vprašanji o pristnosti posnetka, ampak je senzacionalizem in poseganje v njuno osebnost širila s še bolj neumestnim vprašanjem ravnatelju, ali ni imel »nič s to učiteljico«, in učiteljici, ali ni imela »nikoli nobene afere s kom drugim« (s kom drugim ne pomeni samo z ravnateljem!), ne pa bolj umestno, kot trdi urednik, »torej nimate nobene afere«? V zasebnost usmerjena novinarska vprašanja so grobo posegla v zasebnost sogovornikov, njihova vsebina ni bila v javnem interesu. Kršitev kodeksa s senzacionalizmom in neupravičenim poseganjem v zasebnost obeh vpletenih so na Kanalu A ponovili naslednji dan, 19. 11. 2014, v oddaji Svet. Ponovno so prikazali njun nastop pred kamero prejšnjega dne, novinarka je znova razkrila njuno identiteto in njuni funkciji ter dodala nove informacije iz njune zasebnosti, za javnost popolnoma nepomembne, in sicer, da je bil ravnatelj tistega dne na delovnem mestu, učiteljica pa »si je menda vzela dopust«. Urednik zagovarja senzacionalizem z izgovorom, da še danes ne vemo, ali je posnetek pristen in ali je bil narejen nezakonito. NČR ta argument zavrača, saj implicira, da bi bil ob objavi ponarejenega posnetka ta poseg dopusten.

Kljub temu da novinarji niso sami uporabili skrite kamere, ampak so posnetek na skrivaj domnevno posneli dijaki, NČR ugotavlja, da so v uredništvu dobro vedeli, da je posnetek nastal na vprašljiv način. V takih primerih, pravi 12. člen kodeksa, mora novinar, oziroma uredništvo bralcu, gledalcu ali poslušalcu pojasniti, v čem je informacija za javnost izrednega pomena, kar bi dovoljevalo tudi objavo takih informacij. Tega niso naredili, zato so prekršili tudi 12. člen kodeksa.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

Ločeno mnenje Nade Ravter

Kanal A ni kršil 12. člena kodeksa, saj gre pri večinski odločitvi NČR po mojem prepričanju za napačno razumevanje tega člena, ki se glasi:
Novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov. Če informacij, ki so za javnost izrednega pomena, ni mogoče pridobiti drugače, mora svoje ravnanje in razloge zanj predstaviti javnosti.
Kanal A ni pridobil informacije na nedovoljen način oziroma je sploh ni pridobil sam oz. njegovi novinarji in v pridobivanju informacije tudi ni sodeloval, ampak jo je v oddaji Svet na Kanalu A le povzel, saj je bila v medijih in na spletu prisotna že ves dan. Na nedovoljen način je informacijo pridobil tisti, ki jo je posnel.
Kršitev 12. člena bi lahko NČR ugotovilo le, če bi se ta glasil »Novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov ali podatkov, zbranih na nedovoljeni način.« Le v tem primeru bi šlo nedvomno za kršitev.

V Ljubljani, 31. marca 2015

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča