UO DNS proti neimenovani voditeljici, voditeljema Klemnu Bunderli in Primožu Siterju ter odgovornemu uredniku radia aktual Simonu Prelesniku


Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nina Jerman, Mario Belovič, Neža Kogovšek Šalamon, Jernej Rovšek, Lea Širok (člani), je na seji 8. februarja 2015 v primeru Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije proti neimenovani voditeljici, voditeljema Klemnu Bunderli in Primožu Siterju ter odgovornemu uredniku Radia Aktual Simonu Prelesniku ugotovilo, da so voditeljica, voditelja in odgovorni urednik kršili Kodeks novinarjev Slovenije. Nada Ravter je glasovala proti in zapisala ločeno mnenje glede kršitve 12. člena.


Primer: Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije proti neimenovani voditeljici, voditeljema Klemnu Bunderli in Primožu Siterju ter odgovornemu uredniku Radia Aktual Simonu Prelesniku

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (v nadaljevanju pritožnik) neimenovani voditeljici in avtorici intervencije v dopoldanskem programu 18. novembra 2014 , ter voditeljema Klemnu Bunderli in Primožu Siterju očita, da so v dopoldanskem programu 18. in 19. novembra 2014 v več voditeljskih intervencijah ter napovedih vsebine časopisa Svet 24 kršili 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa), odgovorni urednik Simon Prelesenik pa naj bi kršil 12. in 17. člen kodeksa.

Očitane kršitve kodeksa se navezujejo na razširjanje novice o objavi videoposnetka, na katerem sta bila ravnatelj in učiteljica z ene od mariborskih srednjih šol v intimnem odnosu, na skrivaj pa naj bi ga posneli dijaki.

I.

Po mnenju pritožnika je voditeljica/avtorica prve intervencije v program Radia Aktual z novico o posnetku 18. novembra 2014 kršila 17. člen kodeksa z navedbo, da je v javnost iz enega od rumenih medijev “prišla novica, da naj bi na eni od srednjih šol v Mariboru dijaki na skrivaj posneli vroč posnetek, v katerem naj bi imela glavni vlogi ravnatelj in učiteljica (…). Protagonista se ne zavedata, da v kabinetu nista sama oziroma da so njuno več kot očitno medsebojno naklonjenost posneli z mobilnim telefonom enega od dijakov. Več na svetu24.si, povezava tudi na Aktualovi spletni strani”.
Pritožnik pojasnjuje, da je voditeljica kršila 17. člen, kljub temu da je pokazala določeno mero obzirnosti do vpletenih s tem, ko je uporabljala pogojnik in ni razkrila ne imen vpletenih ne srednje šole. Po mnenju pritožnika namreč ni bilo javnega interesa za objavo informacije o video posnetku in za navajanje njegove vsebine, temveč je bila zasebnost prizadetih posameznikov razkrita iz senzacionalističnih namenov. Poleg tega je voditeljica poslušalce napotila na ogled posnetka na spletni strani radioaktual.si in svet24.si ter s tem, nadaljuje pritožnik, še dodatno grobo kršila 17. člen kodeksa. Sklicevanje na to, da o posnetku poročajo že drugi mediji, voditeljice in urednika ne odvezuje odgovornosti, meni pritožnik. Poudarja tudi, da so mediji novico o posnetku razširili prav s povzemanjem objav. Tako so z vdorom v zasebnost prizadetih posameznikov, ki nista javni osebnosti, povzročili nepopravljivo škodo.

II.

Odgovorni urednik Radia Aktual Simon Prelesnik naj bi 12. člen kodeksa kršil s povezavo na sporni video posnetek na spletni strani radioaktual.si. Po mnenju pritožnika je namreč vedel, da je bil posnetek narejen na nedovoljen način, sama vsebina posnetka pa ni bila v javnem interesu.

Odgovorni urednik naj bi z objavo posnetka na spletni strani radioaktual.si kršil tudi 17. člen kodeksa, ker je s tem grobo posegel v zasebnost posameznikov. 17. člen kodeksa naj bi kršil tudi z objavo oglasnega sporočila “Sveže tiskan Svet24 prinaša: Seks škandal na mariborski srednji šoli. Ravnatelj, ki so ga posneli med oralnim seksom s profesorico (…), spregovoril za Svet24”. Sporočilo so 19. novembra 2014 dvakrat predvajali v jutranjem programu. Pritožnik pojasnjuje, da je odgovorni urednik z napovedjo prispevka v Svetu24 posegel v zasebnost posameznikov, kljub temu da objava ni bila v interesu javnosti.

III.

Voditelja/avtorja Klemen Bunderla in Primož Siter naj bi kršila 17. člen kodeksa, ko sta v jutranjem programu Radia Aktual 19. novembra 2014 namigovala na video posnetek z navedbami “tukaj se zelo dva smejita, na čigav račun to? Ne bomo rekli, ja smejiva se, pač, po mariborsko sva začela zavijat v duhu mariborskih … A ni lepo da se imajo ljudje radi? … Dobro, da se ljudje imajo tud radi …”

17. člen naj bi kršila tudi med pogovorom z novinarjem Sveta24, ko sta skupaj z njim predstavljala vsebino časopisa in pri tem v sarkastičnem tonu opisovala dogodek ter med drugim razkrila, na kateri srednji šoli je bil posnetek narejen.

Prav tako naj bi 17. člen kršila v intervenciji, v kateri sta napoved svetovnega dneva stranišč navezala na dogajanje v mariborski srednji šoli. Med drugim sta navajala, kako se je eden od njiju sprehodil s kamero po “bajti”, drugi je trdil, da “to rad dela” in v bistvu išče “matematične kabinete”, na koncu pa je pot voditelja/snemalca zanesla še v stranišče, od koder je zadonel Wernerjev ‘Kaj bo jutri, kaj me čaka’. Voditelj je ob tem sklenil, da je to “odvisno od tega, kaj boš jedel dons”.

Pritožnik pojasnjuje, da sta voditelja z objavljanjem novice, ki ni bila v javnem interesu, javnosti senzacionalistično razkrila zasebnost posameznikov, ki nista javni osebnosti. Pri tem sklicevanje na domnevni javni interes, ki naj bi ga vpletena vzbudila sama s svojimi izjavami in prijavo storilcev policiji, ne more biti opravičilo za objavo. Pritožnik ponovno poudarja, da je bila škoda, povzročena vpletenima posameznikoma, neprimerno večja kot morebitni javni interes za objavo njune domnevno krive ovadbe policiji. Šlo je namreč za posameznika, ki sta se branila v šoku po javni objavi intimnega posnetka, ki so ga mediji povzeli in razpihovali. Pravica do zasebnosti v tem primeru nedvomno prevlada nad morebitnim javnim interesom, še dodaja pritožnik, zato so voditelja in urednik kršili 17. člen kodeksa. Intervencije v program Radia Aktual, ki so se v kratkem časovnem razmiku navezovale ena na drugo, je potrebno po mnenju pritožnika jemati kot celoto. Zato naj bi kršitev 17. člena kodeksa predstavljala že sama namigovanja na mariborski primer, kljub temu da identiteta posameznikov iz posamezne intervencije ni neposredno ugotovljiva. Poslušalci in poslušalke Radia Aktual naj bi namreč iz konteksta celotnega jutranjega programa lahko razbrali, o katerem dogodku je govor in kdo so vpleteni.

Na pritožbo je v svojem imenu in v imenu voditeljev, Klemna Bunderle in Primoža Siterja, odgovoril odgovorni urednik Radia Aktual Simon Prelesnik, ki zavrača vse očitane kršitve. Kakor pojasnjuje, vsi na Radiu Aktual močno obžalujejo, da je zgodba “eskalirala tako hitro in v takšno smer”, obenem pa poudarjajo, da pri tem Radio Aktual ni igral aktivne vloge, ni kršil kodeksa novinarjev in ni kršil slovenske zakonodaje.

Odgovorni urednik zavrača kršitev 12. člena, ker voditelji Radia Aktual, pojasnjuje, niso zbirali podatkov o mariborskem primeru, temveč so le posredovali podatke, ki so bili že javno znani. Podatkov, ki sta jih na Radia Aktual v oglasu za časopis Svet24 objavila novinarja tega časopisa, pa ne more komentirati, ker naj bi pri tem šlo za uredniško politiko Sveta24. Prav tako poudarja, da zgodbe “niso potencirali bolj, kot je že bila”.

Odgovorni urednik zavrača kršitev 17. člena. Sporni posnetek je bil objavljen že 18. novembra popoldne, pravi. Pred tem naj bi zaokrožil že skoraj po vseh slovenskih medijih pa tudi v tujini. Prav tako meni, da Radio Aktual o zgodbi ni poročal senzacionalistično, temveč zgolj v meri, kot so o tem poročali drugi mediji. Pri tem naj bi glede spoštovanja osebnih pravic upoštevali tako slovensko zakonodajo kot novinarski kodeks, saj naj ne bi razkrili imen ali drugih podrobnosti, razen tistih, ki so bile že javno znane. Odgovorni urednik je prepričan, da niso senzacionalistično razkrili zasebnosti posameznikov, saj niso objavili imen vpletenih. Ob tem navaja, da je v Sloveniji več kot 180 srednjih šol, od tega 23 srednjih šol v Mariboru. Poslušalci, ki so hoteli izvedeti, na kateri od mariborskih srednjih šol se je dogodek zgodil, so ta podatek morali poiskati v drugih medijih, še pojasnjuje, ker ga na Radiu Aktual niso objavili. In to kljub temu, da je tudi ta že bil javno znan.
Po njegovem mnenju niso kršili 17. člena niti z objavo posnetka, saj so “poslušalcem zgolj posredovali informacijo o povezavi do posnetka, ki je bil objavljen na spletni strani Svet24”. Zakaj so posnetek objavili na spletni strani Svet24.si, pa ne more komentirati, ker gre za uredniško politiko tega medija.

Odgovorni urednik Radia Aktual sicer priznava, da sta se oba voditelja, ki sicer nista novinarja, “na račun zgodbe tudi nekajkrat pošalila”, vendar pri tem nisa igrala aktivne vloge, nista zbirala podatkov, nista raziskovala zgodbe, nista senzacionalistično predstavljala teme in nista razkrivala podrobnosti o primeru ali vpletenih osebah. Po njegovem sta “s humorjem zgolj predstavila tematiko, ki je bila glavna vest tistega dne v Sloveniji”. In zakaj glavna vest ni bila stopnja brezposelnosti, rebalans proračuna RS ali morda odstop direktorja Sove, se še retorično sprašuje odgovorni urednik in odgovarja, da je ocena, katere novice bodo najbolje sprejete (v tem primeru) med poslušalci, stvar uredniške politike. Ob tem, kot pravi, upa, da uredniška avtonomija v tem primeru ni stvar razprave.

SKLEP:

Voditeljica (ni imenovana) in voditelja Klemen Bunderla in Primož Siter so kršili 17. člen kodeksa, odgovorni urednik Radia Aktual Simon Prelesnik pa je kršil 12. in 17. člen kodeksa.

Obrazložitev:

I.

NČR ugotavlja, da je sicer neimenovana voditeljica kršila 17. člen kodeksa, ker je 18. novembra 2015 ob 11.45 objavila informacijo, ki ni bila v interesu javnosti, temveč je z njeno objavo razkrila zasebnost prizadetih posameznikov zgolj iz senzacionalističnih namenov. Ob tem je nazorno opisala vsebino video posnetka in poslušalce napotila na njegov ogled na dveh spletnih straneh radioaktual.si in svet24. Ker odgovorni urednik ni razkril identitete voditeljice, za kršitev 17. člena odgovarja sam.

II.

Po mnenju NČR je odgovorni urednik Radia Aktual Simon Prelesnik z objavo povezave na sporni video posnetek na spletni strani radioaktual.si kršil 12. člen kodeksa, saj je uporabil podatke, pridobljene na nezakonit način, vsebina tega posnetka pa ni bila v javnem interesu. Da so video “posneli dijaki”, je zagotovo vedel, saj je to v prvi intervenciji 18. novembra 2014 poudarila tudi voditeljica Radia Aktual. Med drugim je povedala, da so protagonista oziroma “njuno več kot očitno medsebojno naklonjenost posneli z mobilnim telefonom enega od dijakov”. V takih primerih, pravi 12. člen kodeksa, mora novinar oziroma uredništvo bralcu, gledalcu ali poslušalcu pojasniti, v čem je informacija za javnost izrednega pomena, kar bi dovoljevalo tudi objavo takih informacij. Tega niso naredili, zato so prekršili tudi 12. člen kodeksa.

Izgovor, da Radio Aktual pri tej zgodbi ni igral aktivne vloge, ker naj bi sporne informacije le povzemal iz drugih medijev, odgovornega urednika ne odvezuje odgovornosti. Dejstvo je, da se je odločil za objavo informacij, ki niso bile v javnem interesu. NČR se v tem primeru strinja s pritožnikom, ki poudarja, da so mediji novico o posnetku razširili prav s povzemanjem objav. Z vdorom v zasebnost prizadetih posameznikov, ki nista javni osebnosti, pa so povzročili nepopravljivo škodo.

Ker je urednik z objavo novice posegel v zasebnost posameznikov, ki nista javni osebnosti, je kršil tudi 17. člen kodeksa. NČR meni, da v tem primeru ni spoštoval pravice obeh vpletenih do zasebnosti in se ni izognil senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njune zasebnosti.

NČR ni presojalo vsebine oglasnega sporočila »Sveže tiskan Svet24 prinaša: Seks škandal na mariborski srednji šoli. Ravnatelj, ki so ga posneli med oralnim seksom s profesorico (…) spregovoril za Svet24«, saj obravnava le novinarske prispevke.

III.

Voditelja Klemen Bunderla in Primož Siter sta po mnenju NČR s svojimi intervencijami večkrat grobo kršila 17. člen kodeksa, saj sta namige o domnevnem spolnem odnosu med zaposlenima na mariborski šoli senzacionalistično stopnjevala in s tem posegla v zasebnost posameznikov, ki nista bila javni osebnosti, ter podžigala zanimanje javnosti za novico, ki ni bila v javnem interesu.

Tudi posnetek napovedi vsebin časopisa Svet24 razkriva, kako sta voditelja skupaj z novinarjem časopisa sooblikovala sarkastično pripoved o mariborskem primeru.
NČR se strinja s pritožnikom, ki poudarja, da je jutranji program Radia Aktual 18. in 19. novembra potrebno jemati kot celoto, saj so poslušalci iz konteksta programa lahko razbrali, za kateri dogodek gre in kdo je vanj vpleten. Na Radiu Aktual so na ta način senzacionalistično posegli v zasebnost posameznikov, ki nista bila vajena pozornosti medijev in javnosti, ob tem pa objava novice ni bila v javnem interesu. Po mnenju NČR v tem konkretnem primeru javni interes nikakor ni pretehtal nad spoštovanjem zasebnosti vpletenih, kar bi lahko upravičilo poseg v zasebnost.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

Ločeno mnenje Nade Ravter

Radio Aktual ni kršil 12. člena kodeksa, saj gre pri večinski odločitvi NČR po mojem prepričanju za napačno razumevanje tega člena, ki se glasi:
Novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov. Če informacij, ki so za javnost izrednega pomena, ni mogoče pridobiti drugače, mora svoje ravnanje in razloge zanj predstaviti javnosti.
Radio Aktual ni pridobil informacije na nedovoljen način oziroma je sploh ni pridobil sam oz. njegovi novinarji in v pridobivanju informacije tudi ni sodeloval, ampak jo je v svojem programu in na spletni strani le povzel, saj je bila v medijih in na spletu prisotna že ves dan. Na nedovoljen način je informacijo pridobil tisti, ki jo je posnel.

Kršitev 12. člena bi lahko NČR ugotovilo le, če bi se ta glasil »Novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov ali podatkov, zbranih na nedovoljeni način.« Le v tem primeru bi šlo nedvomno za kršitev.

V Ljubljani, 31. marca 2015

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča