UO DNS proti novinarju M. C. (Aljaž Pogorelčnik) in odgovornemu uredniku spletnega portala moski.si Marijanu Jurencu


Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Mario Belovič, Neža Kogovšek Šalomon, Lea Širok, Jernej Rovšek in Nina Jerman (člani), je na dopisni seji 18. marca 2015 v primeru Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (UO DNS) proti novinarju M. C. (Aljaž Pogorelčnik) in odgovornemu uredniku spletnega portala moski.si Marijanu Jurencu, ugotovilo, da sta novinar in urednik kršila Kodeks novinarjev Slovenije. Proti sta glasovala Davorin Koron in Nada Ravter, ki je zapisala ločeno mnenje glede kršitve 12. člena.


Primer: UO DNS proti novinarju M. C. (Aljaž Pogorelčnik) in odgovornemu uredniku spletnega portala moski.si Marijanu Jurencu

UO DNS novinarju, podpisanemu z M. C., in odgovornemu uredniku spletnega portala moski.si očita, da sta v prispevku z naslovom Seksualni škandal v mariborski srednji šoli?, objavljenem 18. 11. 2014 kršila 17. in 12. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Članek sicer v večji meri povzema objave v drugih medijev o domnevnem spolnem škandalu na srednji šoli v Mariboru.

Spletni portal se pri senzacionalistični označbi samega dogodka (“seksualnega škandala”) in opisu sklicuje izključno na druge vire (radio, družabna omrežja, Žurnal, Svet24), ko ugotavlja, da je “slovenske medije in družabna omrežja danes preplavila novica o posnetku spolnega odnosa med ravnateljem mariborske srednje šole in tamkajšnjo učiteljico,” navaja pritožnik. Po njegovem prepričanju je portal ne glede na povzemanja objav iz drugih medijev kršil 17. člen kodeksa, saj poseg v intimo posameznikov v tem primeru ni v javnem interesu. Čeprav sta ravnatelj in učiteljica na šoli javna uslužbenca, ki opravljata družbeno odgovorni vlogi, jima to še ne daje statusa javnih osebnosti, je zapisal pritožnik.

Etično najbolj sporna v članku je objava fotografije, vzete s posnetka, ob kateri so sicer zapisali, da so jo ”cenzurirali” (deloma je ob tekstu zakrita s črno barvo, s trakom, ki prekriva najintimnejše dele obeh oseb na posnetku), vendar pa se ob kliku na puščice ob fotografiji ta v celoti odkrije, ugotavlja pritožnik. S tem medij ni kršil le 17. člena kodeksa, po katerem za objavo ni bilo javnega interesa in je bila kratena pravica do zasebnosti, temveč tudi 12. člen kodeksa, po katerem novinar ne sme zbirati podatkov na nedovoljen način, pravi pritožnik. Novinar in odgovorni urednik sta ob dejstvu, da so bili posnetki pridobljeni na nezakonit način (snemanje dijakov) soodgovorna, ker sta ta posnetek nato uporabila v svojem mediju, še zlasti glede na to, da za objavo ni bilo javnega interesa, dodajajo v UO DNS.

Avtor prispevka Aljaž Pogorelčnik (pod prispevek na spletu se je sicer podpisal z M. C.) in odgovorni urednik portala moski.si Marijan Jurenec sta na očitke pritožnika odgovorila. V obeh točkah jih zavračata. Kot pojasnjujeta, so zgolj objavili novico, da slovenski mediji obširno poročajo o seksualnem škandalu v Mariboru in da o tem po družabnih omrežjih prosto krožijo posnetki. Ob tem so dodali le informacijo, da strokovnjaki za področje medijskega prava in zasebnosti obsojajo nedovoljeno snemanje. Uporabo besede “škandal” upravičujejo z dejstvom, da je bilo glede na obširno poročanje medijev moč oceniti, da je šlo za škandal. Fotografijo so cenzurirali (prekrili intimne dele in glavo moškega), do možnosti, da jo je bilo moč videti tudi v izvirni verziji, pa je prišlo po pomoti in le za kratek čas, saj so to takoj onemogočili, pojasnjujeta novinar in urednik.

SKLEP:

Novinar Aljaž Pogorelčnik in urednik spletnega portala moski.si Marijan Jurenec sta kršila 12. in 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Tekst v prispevku z naslovom Seksualni škandal v mariborski srednji šoli?, ki se nanaša neposredno na domnevni dogodek na mariborski šoli, se glasi: “Slovenske medije in družabna omrežja je danes preplavila novica o posnetku spolnega odnosa med ravnateljem mariborske srednje šole in tamkajšnjo učiteljico. Že po radiu smo danes slišali za domnevni posnetek spolnega odnosa ravnatelja z učiteljico na neki srednji šoli v štajerski prestolnici. Družabna omrežja so preplavili posnetki dogodka, ki naj bi ga ujel eden od dijakov s svojim pametnim telefonom.” V nadaljevanju navajajo mnenja strokovnjakov za področji medijskega prava in zasebnosti.

Novinar torej poroča o zadevi, ki je bila tistega dne v središču pozornosti velike večine slovenskih medijev in torej široko znana informacija. Pri tem ne razkriva niti imen obeh posameznikov niti konkretno šole, na kateri naj bi do dogodka prišlo (zapisano je “na neki srednji šoli v štajerski prestolnici”). Objavljena fotografija je delno prekrita in z nje oba domnevno vpletena nista razpoznavna, vendar pa je lahko bil bralec portala o njuni identiteti obilno obveščen iz drugih medijev, saj se tej temi v tem tednu skorajda ni bilo mogoče izogniti. NČR sicer meni, da je portal pri poročanju o tej temi naredil več kot drugi mediji, da bi identiteto obeh vpletenih zakril, vendar pa opozarja, da je bilo s klikom na objavljeno fotografijo moč priti do izvirnega posnetka. NČR ne verjame mediju, da je šlo pri objavi necenzurirane fotografije, do katere si prišel s klikom na tisto, ki so jo deloma prekrili, zgolj za pomoto, saj to zahteva tehnični poseg, za katerega se moraš odločiti zavestno. Zato sta novinar Aljaž Pogorelčnik in urednik portala moški.si Marijan Jurenec, ki je za objavo odgovoren, z nedovoljenim posegom v zasebnost kršila 17., z uporabo gradiva, pridobljenega na nezakonit in sporen način, in ker bralcem ni bilo pojansjeno, kakšen je javni interes za objavo, pa tudi 12. člen kodeksa.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli od udeležencev v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

Ločeno mnenje Nade Ravter

Spletni medij moski.si ni kršil 12. člena kodeksa, saj gre pri večinski odločitvi NČR po mojem prepričanju za napačno razumevanje tega člena, ki se glasi:
Novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov. Če informacij, ki so za javnost izrednega pomena, ni mogoče pridobiti drugače, mora svoje ravnanje in razloge zanj predstaviti javnosti.

Moski.si ni pridobil informacije na nedovoljen način oziroma je sploh ni pridobil sam oz. njegovi novinarji in v pridobivanju informacije tudi ni sodeloval, ampak jo je na portalu le povzel, saj je bila v medijih in na spletu prisotna že ves dan. Na nedovoljen način je informacijo pridobil tisti, ki jo je posnel.

Kršitev 12. člena bi lahko NČR ugotovilo le, če bi se ta glasil »Novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov ali podatkov, zbranih na nedovoljeni način.« Le v tem primeru bi šlo nedvomno za kršitev.

V Ljubljani, 31. marca 2015

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča