Siapro d.o.o. in Franc Jezeršek, zanj odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, proti Tini Kodre, Dnevnik

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Katarina Vučko, Davorin Koron, Tatjana Pirc, Sonja Merljak Zdovc, Neva Železnik, Nina Jerman in Anja Gorenc (člani), je na seji 5. januarja 2016 v primeru Siapro d.o.o. in Franc Jezeršek, zanj odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, proti Tini Kodre, Dnevnik, ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije, kršil pa ga je odgovorni urednik Miran Lesjak.

Primer: Siapro d.o.o. in Franc Jezeršek, zanj odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, proti Tini Kodre, Dnevnik

Po mnenju pritožnikov je novinarka Tina Kodre v članku Nekdanji direktor ukradel načrte? kršila 2., 3., 4., 6., 10., 24. in 25. člen kodeksa slovenskih novinarjev (KNS). 2. člen naj bi Tina Kodre prekršila z načinom, s kakršnim je predstavila okoliščine, ki so za Franca Jezerška osebno žaljive. Franc Jezeršek naj bi ob odhodu z mesta direktorja Gostola TST z računalnika podjetja prekopiral tehnično dokumentacijo peskalnega stroja – Decimaljo ukradel – in uporabil v svojem zasebnem podjetju. Po mnenju pritožnikov novinarka navedb ni postavila v ustrezni kontekst, iz katerega izhaja, da Gostol TST ni ničesar razvil, torej mu ni bilo mogoče tudi česa ukrasti. Ti stroji oziroma deli za stroje, tako pritožnik, so bili izdelani v družbi Gostol p. o., ki z Gostolom TST nima nobene pravne ali drugačne povezave. Gostol p. o. je šel v stečaj, izdelke, ki jih je ta družba razvila pa, trdijo pritožniki, zakonito uporabljata tako družba Gostol TST kot družba Siapro, kar je dopustno za obe strani, česar da avtorica članka ni povedala. Novinarka pri tem tudi ni nič zapisala Decimalo pravnih sredstvih, ki so bila vložena zoper Gostol TST, niti o zasebni tožbi proti Siapru, ki so jo pri Gostolu TST na sodišču izgubili. 3. člen je po mnenju pritožnikov novinarka kršila s tem, da po obtožbah v članku, vezanih na tri kazniva dejanja (nezakonito prisvojitev načrtov peskalnega stroja, kršitev materialnih avtorskih pravic, izdajo poslovne skrivnosti), ni pridobila odziva pri tistem, ki naj bi jih storil. Še posebej, menijo pritožnik in njegovi odvetniki, ker ni obstajala nobena okoliščina, ki bi nakazovala, da se s prispevkom za Dnevnik mudi, saj so bile vse zadeve iz članka znane že mesece, torej gre pri tem za povsem nestrokoven, neresničen in pristranski povzetek nekaterih okoliščin, napisanih v korist družbe Gostol TST. Z isto argumentacijo pritožniki utemeljujejo tudi kršitev 4. člena. 6. člen KNS, pravi pritožnik, je novinarka kršila, ker ni navedla vira informacij, saj ni mogoče predpostavljati, da bi bil za katerokoli od zapisanih informacij vir tajen, kar da ga iz novinarskega članka spreminja v nepravilno označeno sporočilo za javnost. 10. člen naj bi bil prekršen z vsebino naslova članka: Nekdanji direktor ukradel načrte? Franc Jezeršek, pravijo pritožniki, ni bil nikoli obtožen kraje. Obdolžitve pred sodišči so zadevale kršitev materialnih avtorskih pravic in kršitev poslovne tajnosti, nikoli pa kraje. Pritožniki ocenjujejo, da je glede na okoliščine, ki v članku manjkajo, in na možnosti, ki jih je v članku dala nasprotni strani, prizadeti pa o stvareh niso bili vprašani, mogoče logično sklepati, da je novinarka vpletena v dogodke, zato je po njihovem kršila tudi 24. člen kodeksa. Pritožnik se sklicuje na vse povedano tudi pri očitku kršitve 25. člena. Franc Jezeršek in njegovi odvetniki so pritožbi priložili sodbo okrajnega sodišča v Ljubljani, s katero je v. d. odgovornega urednika Dnevnika Miranu Lesjaku naložilo objavo popravka članka, v obliki in vsebini, kakršno je zahteval pritožnik, potem ko je ta objavo zavrnil.

Novinarka Tina Kodre je na pritožbo odgovorila. Zavrača očitke, da je bil članek napisan na podlagi nepreverjenih informacij. Priložila je sodbo okrožnega sodišča v Novi Gorici iz leta 2009 (sodnik Igor Majnik), v kateri je Franca Jezerška prepoznalo za krivega kršenja poslovne tajnosti ter kopiranja projektov in delavniške dokumentacije za izdelavo peskalnih strojev, torej podatkov, ki so bili s sklepom direktorja Gostol TST z dne 25. 2. 1995 določeni kot poslovna tajnost, kar da je storil zato, da jih je izročil družbi Siapro d.o.o.. Drugi dokument je sodba višjega sodišča v Ljubljani iz leta 2014, s katero je to zavrnilo zahtevo družbe Gostol TST, naj družbi Siapro prepove izdelavo peskalnih strojev in njihovih rezervnih delov ter oglaševanje te prodaje, prav tako pa tudi zahtevo za odškodnino, s čemer je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je odločilo enako. Tudi ta sodba je med gradivi, tako kot s tem povezana odločitev okrožnega sodišča iz leta 2014. DecimalTina Kodre je NČR poslala tudi sodbo Vrhovnega sodišča o tožilkini zahtevi za varstvo zakonitosti pri oprostilni sodni koprskega višjega sodišča glede kršitve materialnih avtorskih pravic, v kateri je to zahtevi ugodilo, in ocenilo, da je za tako kršitev v tem primeru v resnici šlo, zaradi česar je višje sodišče v oprostilnem delu kršilo zakon. Ker pa je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena v obdolženčevo škodo, vrhovno sodišče v pravnomočno obsodbo ni posegalo. Novinarka je priložila tudi poziv sodišča toženi stranki, naj odgovori na tožbo, in zapisnik glavne obravnave v zadevi prisluškovanja in video nadzora nad delavci; ta je pred sodiščem v Tolminu zastarala in tudi ni predmet pritožnikove pritožbe. Med priloženimi gradivi je tudi sklep okrožnega sodišča v Ljubljani iz leta 2008. Novinarka še pravi, da je spremljala tudi glavne obravnave proti Francu Jezeršku in družbi Siapro pred okrajnim in okrožnim sodiščem. Razsodišču je poslala tudi izvirnik svojega besedila za Dnevnik; ta se od objavljenega v nekaterih podrobnostih razlikuje. Tudi njen predlagani naslov članka (Spolzke avtorske pravice v industriji) in mednaslovi (Moderniziranja strojev se ne da patentirati, Vrhovni sodniki: na Siapro niso bile prenesene avtorske pravice) se od objavljenih razlikujejo. Novinarka je NČR poslala izvirno besedilo in zapisala: »Kot ste verjetni opazili, je bil objavljeni članek tudfi vsebinsko skrajšan. Praksa dela je bila takšna, da sem članek prek elektronske pošte poslala na skupno elektronsko pošto uredništva. Kako so potem v redakciji razporejali članke in kdo jih je spreminjal, zato ne vem. Spreminjaje naslovov, mednaslovov, prav tako krajšanje člankov je (bila) običajna praksa. Vendar nikoli novinarja (vsaj mene niso) ne vprašajo, ali se s spremembami strinja, in tudi v tem primeru je (bilo) tako«. Zato je NČR pozvalo uredništvo Dnevnika oziroma v. d. odgovornega urednika Mirana Lesjaka, naj prakso, ki sicer pomeni kršitev 29. člena kodeksa, utemelji. Ta je pojasnil, da je bil v konkretnem primeru – kljub ustreznim navodilom področnega urednika – članek za tretjino predolg, zato je urednik članek skrajšal na naročeno dolžino in določil naslov, ki je, tako sodi, ustrezal vsebini članka. Prispevek potemtakem po njegovem ni bil pomensko spremenjen, pristojni urednik pa je nalogo opravil profesionalno neoporečno in korektno. Novinarka po objavi članka ni imela nobenih pripomb na ureditev članka, niti se ni obrnila s kakršnimikoli pripombami na odgovornega urednika. Sicer pa Lesjak meni, da je določba 29. člena kodeksa zastarela in ni skladna z uredniško prakso medijev. Pristojnost urednika medija je med drugim tudi, da izvaja izbor, oblikuje in razporeja besedila, ki so namenjena objavi. Področni uredniki Dnevnika so po sistemizaciji odgovorni za vsebinsko in jezikovno korektno novinarsko poročanje in za kakovost novinarskih in publicističnih prispevkov v redakciji, ki jo vodijo. Novinarji Dnevnika imajo sicer navodilo, naj svoje članke opremijo tudi z naslovi, dokončno odločitev o opremljanju besedil pa sprejema urednik, nekateri novinarji mu ta posel prepustijo od vsega začetka. 29. člen novinarskega kodeksa po Lesjakovem mnenju ne upošteva dvojega: prvič, da se je z razvojem tehnologije spremenila izvedba časopisnega preloma, ko se včasih članke opremlja med samim prelomom in zato hitro, drugič, ne upošteva nastanka in razvoja spletnih medijev, pri katerih je hitrost objave še večja. Odgovorni urednik Dnevnika še opozarja na anahronističnost določila, da nihče ne sme novinarju brez njegovega soglasja umakniti prispevka, kar predpostavlja, da ima novinar neko vnaprejšnjo pravico do objave svojega prispevka v mediju. Zato daje pobudo, da se člen v tem delu spremeni.

SKLEP:

Novinarka Tina Kodre ni kršila 2., 3., 4., 6., 10., 24. in 25. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, uredništvo Dnevnika, s tem pa njegov odgovorni urednik Miran Lesjak, je kršil 29. člen kodeksa.

Obrazložitev: NČR se ne strinja s pritožnikom, da je Tina Kodre v članku predstavila samo okoliščine, ki bi bile zanj osebno žaljive. Dovolj korektno je zapisala, da je dve obsodilni sodbi na njegov račun višje sodišče v Kopru razveljavilo, Franca Jezerška oprostilo obtožb o kršitvi materialnih avtorskih pravic, in naročilo, naj sodnik, ki je pritožnika obsodil v tretje, v tej zadevi ne sodi več, ker si je izoblikoval stališča, ki niso prepričljiva. Novogoriško sodišče naj bi sicer odločalo le še o kršitvi poslovne tajnosti. Bralec tako za ključne informacije, ki pritožnika deloma razbremenjujejo, ni bil prikrajšan. Zahteva, naj novinarka v članku, ki ni prvi o tej temi, stvari še postavi v – za pritožnika – pravi kontekst, opredeli vlogo Gostola TST v bistvenih elementih in piše tudi o neuspešni zasebni tožbi pritožnikovega nasprotnika, je ob omejenosti časopisnega prostora nerealna. Še posebej ker, kot že rečeno, ni šlo za prvo poročilo o tej temi. Zato NČR v elementih, ki jih navaja pritožnik, ni prepoznalo osebne žalitve, s tem pa tudi ne kršitve 2. člena kodeksa.

NČR pa je mnenja, da bi novinarka pritožniku morala, pa čeprav na račun kakšne druge informacije, omogočiti, da bi predstavil svojo plat zgodbe. Posebej zaradi naslova članka (Nekdanji direktor ukradel načrte?), ki kljub vprašaju na koncu dopušča možnost, da si je direktor načrte prisvojil nezakonito. Toda, kot se je izkazalo, naslov ni delo novinarke, prav tako novinarka ni mogla vedeti, da so njenega (Spolzke avtorske pravice v industriji), ki sam po sebi ne bi zahteval odziva, v uredništvu spremenili v Nekdanji direktor ukradel načrte?. Zato ni mogla vedeti, da bi morala ob tako zaostreni trditvi, čeprav zapisani z vprašajem, pridobiti še odziv. Za ostale domnevno sporne trditve, ki naj bi po mnenju pritožnika tudi zahtevale odziv, je NČR ugotovilo, da je novinarka zgolj povzemala odločitve sodišč. NČR je ugotovilo, da novinarka ni avtorica naslova, zato ni kršila 3. člena. O posegu uredništva je razsodišče razsodilo v zadnjem delu te razsodbe.

NČR v pisanju ne vidi namena, da bi novinarka zamolčevala pomembne elemente, saj lahko glavne dileme in poglede na to problematiko bralec prepozna tudi iz opisa odločitev sodišč. Zato NČR meni, da 4. člen kodeksa ni bil kršen.

V članku NČR ne najde elementov prikrivanja virov informacij, saj gre za povzetke sodnih odločb, pa tudi izjave direktorja Gostol TST, kar jasno kaže, katere vire je uporabljala. 6. člen KNS torej ni bil kršen. Prav tako NČR ne najde kršitve 10. člena, saj naslov in mednaslovi, sicer zaostreno, a dovolj jasno, odražajo vsebino članka. Trditev, da je novinarka vpletena v zgodbo, in torej v konfliktu interesov (24. člen kodeksa), samo zato, ker se pritožniku zdijo njena stališča bližja Gostolu TST, ne vzdrži resne presoje, saj novinarka zgolj niza informacije in povzema stališča sodišč v konkretnih dogodkih.

Prav tako razsodišče ne prepoznava prepletanja oglaševalski in novinarskih vsebin, kar pritožnik dokazuje z istimi argumenti. Zato NČR kršitve 24. in 25. člena ni ugotovilo.

Kršitev 29. člena kodeksa je moralo NČR zaradi uredniških posegov v Dnevniku pretehtati v povezavi z mogočo kršitvijo 3. člena. Naslov: Nekdanji direktor ukradel načrte?, čeprav zapisan z vprašajem, je nedvomno huda obtožba, ki zahteva odziv. Vsebinsko enako vprašanje bi lahko zapisali tudi v daljši obliki: Ali je nekdanji direktor ukradel načrte ali jih ni?«, kar pokaže pravi pomen zapisanega, da namreč obstaja tudi možnost, da jih je. To je nedvomno obtožba, ki zahteva, da je treba človeku, nad katerim vsaj deloma visi sum kraje, v članku omogočiti obrambo. Toda izkazalo se je, da novinarka ni avtorica naslova, ampak so tega oblikovali v uredništvu in s tem pomensko zaostrili članek. NČR meni, da bi morali v uredništvu avtorico o vsebinsko pomembni spremembi besedila in naslovov obvestiti, kar ob sodobni tehnologiji komuniciranja ne zahteva predolgega odloga, in zahtevati, naj zaradi zaostrenega naslova pridobi še Jezerškov odziv. Še posebej, ker se zaradi že dolgo znanega spora med Gostolom TST in Siparom z objavo ni mudilo. Ker odgovorni urednik ni navedel imena urednika, ki je spremenil naslov, NČR lahko zgolj razsodi, da je uredništvo Dnevnika, s tem pa tedaj v. d. odgovornega urednika Miran Lesjak, kršilo 29. člen kodeksa.