Jadranka Oblak Tavčar proti novinarju Slovenskih novic Tomislavu Šuljiću

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščić (podpredsednica), Davorin Koron, Katarina Vučko, Tatjana Pirc, Sonja Merljak Zdovc, Neva Železnik, Ranka Ivelja, Nina jerman in Jernej Rovšek (člani), je na seji 24. maja 2016 v primeru Jadranka Oblak Tavčar proti novinarju Slovenskih novic Tomislavu Šuljiću ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije. Anja Gorenc se je glasovanja vzdržala.

Primer: Jadranka Oblak Tavčar proti novinarju Slovenskih novic Tomislavu Šuljiću

Jadranka Oblak Tavčar je vložila pritožbo na članek z naslovom »Krivoverski kult v ljubljanski cerkvi« avtorja Tomislava Šuljića, ki je bil 21. 11. 2015 objavljen v Slovenskih novicah. Pritožnica novinarju očita kršitev 1., 2., 3., 4., 5. in 6. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju Kodeksa). Članek govori o organizacijah, ki pod okriljem vere prežijo na posameznike, izgubljene v modernem svetu, in izpostavi organizacijo Zdrava atmosfera, ki jo vodi Dragutin Barušić, ki jo kot relevantno priznava slovenska RKC.

Po mnenju pritožnice je novinar kršil 1. člen Kodeksa z navedki:
»Krivoverski kult v ljubljanski cerkvi«,»Izpoved moža vernice: Dokler ni bilo tega, smo normalno živeli.«, »Žena sicer svojega moža – po prosvetlitvi in ozaveščanju – po novem ljubeče opisuje kot zabitega človeka jeze«, »Žena gre zjutraj v službo, po službi imajo dejavnosti, domov pride ponoči: ob pol enih, enih, včeraj je prišla 15 do dveh … tako je štirikrat na teden.«,»Pomanjkanje vrednot, življenjskih ciljev ter iskanja sebe se lahko izpolni, nadomesti, vzklije nova radost življenja; a za kakšno ceno?«, »Žena gre zjutraj v službo, po službi imajo dejavnosti, domov pride ponoči: ob pol enih, enih, včeraj je prišla 15 do dveh … tako je štirikrat na teden.«, »Dragov kult«,»Na kolenih pred prerokom«,»On je za njih prerok in oni klečijo pred njim.«,»Kolikšno prostovoljno nagrado od članov dobiva za svoje zaupniško žrtvovanje, ni pripisal.«, »Tudi cerkev ni več to, kar je bila: v starih časih so krivoverce preganjali, zdaj pa so do njih bistveno bolj tolerantni … Novost pa je, da RKC sama podpira kulte krivovernih posameznikov, katerih delovanje je destruktivno za posamične slovenske katolike ter njihove družine.« Ti navedki naj ne bi bili točni, prav tako ne preverjeni.

Po mnenju pritožnice je novinar kršil 2. člen Kodeksa z že omenjenimi citati, v katerih teče beseda o Dragovem kultu, klečanjem pred prerokom, o ceni, ki jo lahko tako iskanje samega sebe taki ljudje pogosto plačajo, o RKC v Sloveniji, ki da podpira krivoverski kult. Pritožnica jim je v prepričanju, da gre za nekorektno osebno žalitev, ob utemeljitvi kršitve 2. člena dodala še dva:
»Dragutin Barušić iz Zagreba – v Sloveniji zvezda svojega kulta«,
»Dušni pastir Drago in njegove ovce uporabljajo molitve, ki referirajo na nebeško kraljestvo, božji plan, božjo resnico, ki jo prinaša Barušić.«
Pritožnica poudarja, da je novinar na podlagi posameznikove izjave tendenciozno diskreditiral organizacijo Zdrava atmosfera (v nadaljevanju ZA), vse njene člane in Dragutina Barušića, zoper njih naj bi tudi sovražno pisal, pa čeprav v članku sam navaja, da ZA deluje tudi humanitarno in izobraževalno.
Po mnenju pritožnice je novinar z že omenjenimi trditvami kršil tudi 3. člen Kodeksa. Pravi namreč, da je novinar po elektronski pošti prejel številne informacije in podatke s strani več članov ZA pa tudi odgovor Dragutina Barušića in S. S., ki so neposredno izpodbijali trditve novinarjevega vira (soproga omenjene S. S.), pa teh informacij in podatkov ni upošteval.
Po mnenju pritožnice je novinar z navedenimi trditvami kršil tudi 4. člen Kodeksa, ker je bralcem zamolčal vse informacije in podatke, ki jih je prejel s strani več članov ZA, S. S. in Dragutina Marušića in ki so neposredno izpodbijali trditve novinarjevega vira (moža S. S.) ter bile ključne za razumevanje v članku obravnavane teme.
Pritožnica meni, da je novinar kršil tudi 5. člen Kodeksa, ker da ni opozoril, da gre za govorice in ugbanja.
Po mnenju pritožnice je novinar kršil tudi 6. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Pritožnica navaja citate, ki so navedeni v začetku tega povzetka, za katere trdi, da jih je lansiral P. S., soprog njihove članice, dodaja pa še enega :
»Poročena sva devet let, še prej sva bila skupaj sedem let. Dokler ni bilo tega, smo normalno živeli, pravi možakar, ki sta se mu v zakonu rodila dva otroka.«, kar da ni celotna resnica.
Pritožnica poudarja, da glede na to, da je novinar članek napisal tako, da je bilo širokemu krogu bralcev jasno, da je to zgodba moža S. S., bi bilo z vidika (ne)diskretnosti in varstva otrokove koristi vseeno, če bi svoj vir tudi navedel.

Novinar je na pritožbo odgovoril. Poudarja, da z objavo članka ni želel žaliti članov ZA ali Dragutina Barušića, temveč je le prisluhnil P. S., ki ga je kontaktiral z namenom povedati svojo zgodbo. To je kasneje preverjal in v zvezi z obravnavano tematiko podal svoje mnenje.

Glede 1. člena Kodeksa novinar pravi, da večji del spornih navedb, ki jih citira pritožnica, predstavlja citiranje izjav njegovih sogovornikov, kar je, kot poudarja, iz članka jasno razvidno.
Navedba »Krivoverski kult v ljubljanski cerkvi« je naslov članka; pozneje je v članku uporabljen podnaslov »Dragov kult«, pri čemer je izraz krivoverstvo za ZA uporabil Zvonko Franc, tiskovni predstavnik zagrebške nadškofije. Glede na to, da prihaja Dragutin Barušić iz Zagreba, ZA pa je podružnica hrvaškega društva, je informacije preverjal tudi pri hrvaški nadškofiji, odziv Zvonka Franca pa je objavljen v članku.
Navedba v podnaslovu: »Izpoved moža vernice: “Dokler ni bilo tega, smo normalno živeli.”« predstavlja izjavo P. S., kar je iz članka tudi razvidno.
Novinar poudarja, da navedba »Pomanjkanje vrednot, življenjskih ciljev ter iskanja sebe se lahko zapolni, nadomesti, vzklije nova radost življenja; a za kakšno ceno?« predstavlja izsek iz uvoda članka, ki se v celoti glasi: »V 21. stoletju se (spet) razcvetajo organizacije, ki pod okriljem vere prežijo na posameznike, izgubljene v modernem svetu. Pomanjkanje vrednot, življenjskih ciljev ter iskanja sebe se lahko zapolni, nadomesti, vzklije nova radost življenja; a za kakšno ceno?« in predstavlja temo, ki jo obravnava članek, pri čemer gre za splošno navedbo, ki se ne nanaša neposredno na ZA, temveč tudi na vse druge podobne organizacije.
Glede navedbe: »Žena sicer svojega moža – po prosvetlitvi in ozaveščenju – po novem ljubeče opisuje kot “zabitega človeka jeze,”« novinar pojasnjuje, da navedba »prosvetlitev in ozaveščenje« predstavlja kratek opis stanja, ki ga je S. S. v elektronskem sporočilu 19. 11. 2015 opisala sama: »Ko sem spoznala človeka, ki mu je močno mar za vsako dušo, za vsakega človeka tega sveta Dragutina Barušića, sem se šele začela zavedati v kakšnem sranju živim in to zaradi svojega neznanja. V Zdravi Atmosferi – v šoli morale, v življenjski šoli, kako biti boljši človek, kako biti rame ob rami človeku sem spoznala prijatelje, ki nam je vsem mar za ljudi, za narod.« in »DRAGUTIN BARUŠIĆ, ki nam je vsem hvaležnim pozlatil življenja, saj miru v duši, zaupanja v življenje, topline in ljubezni, ki jo čutim tudi do tistih, ki so do mene nesramni, nihče ne more vzeti.«
Novinar pravi, da je z oznako »zabit človek jeze« S. S. opisala P. S. v dopisu CSD Ljubljana Vič Rudnik-
Navedba: »Na kolenih pred prerokom« izhaja iz izpovedi P. S., od katerega so na srečanju zahtevali, da poklekne pred Dragutinom Barušičem. Gospod S. je srečanje tudi zvočno posnel.
Navedbe »Žena gre zjutraj v službo, po službi imajo dejavnosti, domov pride ponoči: ob pol enih, enih, včeraj je prišla 15 do dveh. To soboto imajo delavnice, prejšnjo nedeljo je bila na prireditvi, tako je štirikrat na teden”« ter »Odšel sem k njim; dogovorjeno je bilo, da vidim, kaj se dogaja. On je za njih prerok in oni klečijo pred njim; hoteli so, da pokleknem tudi jaz, pa nisem hotel«, predstavljajo citat P. S., to pa je tudi jasno razvidno, saj je zapisano v navednicah.
Novinar poudarja, da navedba »Kolikšno prostovoljno nagrado od članov dobiva za svoje zaupniško žrtvovanje, ni pripisal« predstavlja njegov komentar na odgovor Dragutina Barušića v povezavi s spletno stranjo društva ZA, kjer je zapisano »Vstop prost, zaželeni prostovoljni prispevki«, in v povezavi z navedbo P. S., da žena praktično ves denar porabi za ZA; gre sicer za navedbo P. S., ki je v članku sploh ni uporabil.
Navedbi: »Tudi cerkev ni več to, kar je bila: v starih časih so krivoverce preganjali, zdaj so do njih bistveno bolj tolerantni« in »Novost pa je, da RKC sama podpira kulte krivovernih posameznikov, katerih delovanje je destruktivno za posamične slovenske katolike ter njihove družine,« predstavljata – tako novinar – njegovo mnenje. Skladno s svobodo izražanja (39. člen Ustave RS), pravi, da si ima vsak pravico ustvariti svoje mnenje in ga tudi javno objaviti.
V zvezi z očitki glede kršitve verske svobode opozarja, da ZA, kljub trditvi pritožnice, da je ZA verska skupnost, ni prijavljena v republiškem Registru cerkva in verskih skupnosti.
Po novinarjevem mnenju je neutemeljena tudi navedba pritožnice, da Rimokatoliška cerkev (v nadaljevanju RKC) sprejema društvo ZA in Dragutina Barušića medse. RKC, točneje frančiškani, so ZA od 1. 1. 2016 odrekli prostore, prav tako je gvardijan (predstojnik) frančiškanov v cerkvi Marijinega oznanjenja Ambrož Mušič pojasnil: »Na njihovi spletni strani so nekatere stvari in pisanja, ki so s stališča našega katoliškega nauka sporne. Morali bodo izprašati svoja načela, vodila, molitve in odnos do Boga. Ko bodo to uredili tudi z gospodom nadškofom – tja sem jih napotil – se bomo lahko pogovarjali za naprej, če bodo v prihodnosti še lahko kdaj prišli nazaj.«
Predmet spora je po novinarjevem mnenju v tem, da društvo ZA ne slavi krščanstva, ampak kult osebnosti Dragutina Barušića. To, pravi, je razvidno iz spletne strani http://www.zdravaatmosfera.si, na kateri se ne slavi Jezusa Kristusa in RKC, ampak Dragutina Barušića, opisanega z izrazi »PASTIR, PREROK, SVETNIK, ANGEL, UČITELJ, MOJSTER, MAESTRO, MESTER.« V članku, ki je predmet postopka, je citirana izjava tiskovnega predstavnika zagrebške nadškofije Zvonka Franca, v kateri ima društvo ZA svoj domicil (v Sloveniji pa podružnico zagrebške baze): »To ni new age religija, to je brez zveze. To je krivoverstvo.«
Glede 2. člena Kodeksa (nekorektno in žaljivo predstavljanje) novinar opozarja, da pritožbe ni vložil niti Dragutin Barušić, ker bi se mu zdel prispevek žaljiv, niti zastopnica ZA, temveč pritožnica, ki v članku sploh ni omenjena.
Navedba »Pomanjkanje vrednot, življenjskih ciljev ter iskanja sebe se lahko zapolni, nadomesti, vzklije nova radost življenja; a za kakšno ceno?« ni v ničemer žaljiva, pritožnica sama, pravi, tudi ne pojasni, kaj se ji zdi v tej navedbi žaljivega.
Navedba glede klečanja pred prerokom prav tako ni žaljiva, saj skladno s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (SSSKJ), glagol klečati pomeni biti na nogah, upognjenih v kolenih, ki ni v ničemer žaljiv.
Navedba »Kolikšno prostovoljno nagrado od članov dobiva za svoje zaupniško žrtvovanje, ni pripisal«; kot je bilo že pojasnjeno, predstavlja njegov komentar odgovora Dragutina Barušića.
Uporaba izraza »kult« ni žaljiva, skladno s SSKJ beseda kult pomeni izkazovanje časti z molitvami ali obredi, češčenje.

Navedba »Dušni pastir Drago in njegove ovce uporabljajo molitve, ki referirajo na nebeško kraljestvo, božji plan, božjo resnico, ki jo prinaša Barušić« ni žaljiva, poleg tega se primerjava pastirja in ovc v RKC pogosto pojavlja. Glede na to, da društvo ZA slavi Dragutina Barušića in njegovo duhovnost, je po novinarjevem mnenju primerjava več kot na mestu.
Navedba pod fotografijo: »Svoje seanse ima kar v frančiškanski cerkvi« ni žaljiva, saj skladno SSKJ seánsa pomeni sestanek oziroma sejo.
Navedbe, da gre za krivoverstvo, predstavljajo mnenje Zvonka Franca, kar je iz članka – tako novinar – razvidno, pri čemer je treba opozoriti, da tudi krivoverstvo ni žaljiva navedba, saj, skladno s SSKJ, pomeni pripadnost drugi, drugačni veri zaradi nepriznavanja kake dogme, pri čemer se uporablja za pripadnike določene krščanske veroizpovedi.
Navedbi: »Tudi cerkev ni več to, kar je bila: v starih časih so krivoverce preganjali, zdaj so do njih bistveno bolj tolerantni« in »Novost pa je, da RKC sama podpira kulte krivovernih posameznikov, katerih delovanje je destruktivno za posamične slovenske katolike ter njihove družine,« predstavljata novinarjevo mnenje.
Navedbe o užaljenih verskih čustvih pritožnice so po mnenju avtorja članka brezpredmetne, ker navedbe v članku niso žaljive – niti za člane ZA niti za Dragutina Barušića.
Navedbe pritožnice, da ni pridobil odziva Dragutina Barušića in Sonje Skopec, po novinarjevem mnenju ne držijo. Vprašanja za prispevek so bila poslana Dragutinu Barušiću pred objavo članka, to je 17. 11. 2015. Na vprašanja je Dragutin Barušić tudi odgovoril, odgovor je vključen v prispevek. Prav tako, pravi, so vključeni navedki, s katerimi ga je seznanila S. S..
Po mnenju novinarja pritožnica neutemeljeno trdi, da je zamolčal vse informacije in podatke, ki jih je prejel. Vprašanja za prispevek so bila poslana Dragutinu Barušiću 17.11.2015, ki je nanje tudi odgovoril, odgovor je vključen v prispevek. Prav tako so vključeni navedki S. S, ki je v tej zgodbi izpostavljena.
Glede citatov zakonskega para S., je novinar NČR opozoril na okoliščine anonimnosti, o katerih pravi, da pritožnica molči: P.S. in S.S. sta zaradi ženinih pritožb na Center za socialno delo (pa tudi policijo), postala stranki v uradnem postopku, v katerem sta nehote tudi njuna mladoletna otroka, stara 7 in 4 leta. V primeru objave osebnih podatkov staršev bi bila možna tudi identifikacija otrok, ki so v uradnem postopku. Objava imena in priimka P. S. in S. S. bi lahko pomenila tudi storitev kaznivega dejanja.

O etiki vmešavanja otrok v tovrstne spore in razgaljanjem v javnosti novinar navaja, da je od članov društva ZA po objavi članka prejel dvanajst elektronskih sporočil, v katerih jih 10 napada družino S., uporablja njihova imena brez pristanka, imena pa so javno objavljena na spletni strani društva ZA. Dodaja, da je vse druge svoje vire (razen P. S., S. S., sestre S. S. in še ene članice ZA) v članku imenoval, razviden je odgovor Dragutina Barušića, Boštjana Prevca iz ljubljanske nadškofije in Zvonka Franca, tiskovnega predstavnika zagrebške nadškofije.

SKLEP:

Novinar ni kršil 1., 2., 3., 4., 5. in 6. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Novinar ni kršil 1. člena Kodeksa z navedbo o krivoverskem kultu, ki jo je navedel kot mnenje svojega vira. Navedba o krivoverskem kultu je povzetek mnenja, ki ga je izrazil tiskovni predstavnik nadškofije iz Zagreba – mesta, od koder je doma tudi Dragutin Barušić in kjer je tudi sedež ZA. Vse, kar je novinar zapisal o težavah v družini S., o obisku ZA na enem od srečanj in občutkih, ki so ga obhajali, so navedki soproga ene od članic ZA, kar je razvidno iz besedila, jasno pa je tudi iz podnaslova članka: Izpoved moža vernice.Trditev o ceni, ki jo lahko plačajo iskalci novih življenskih ciljev, je, kot je razvidno iz celotnega besedila, splošna navedba in ne zadeva zgolj ZA in njenih sledilcev. Novinar je upošteval tudi pismo, ki ga je poslala omenjena soproga. Navedek, da moža opisuje kot »zabitega človeka jeze«, je citat navedbe, ki jo je napisala sama v dopisu Centru za socialno delo Ljubljana. Novinarjev zapis v članku »Kolikšno prostovoljno nagrado od članov dobiva za svoje zaupniško žrtvovanje, (Barišić v odgovoru, op. NČR) ni pripisal« je povsem legitimen. Za srečanja na spletni strani ZA namreč piše »Vstop prost, zaželeni prostovoljni prispevki«. Barišića je novinar v njuni pisni komunikaciji opozoril, da to vznemirja soproga njihove članice, ki pravi, da žena ves denar odnaša v skupino. Neposrednega odgovora na to pa od Barišića, kot je razvidno iz korespondence, ni dobil. Prav tako NČR meni, da bi novinarjevo spraševanje, kako to, da skupina, ki jo v zagrebški nadškofiji štejejo za krivoversko, v Ljubljani uživa gostoljubje RKC, ni sporno. Kot se je izkazalo kasneje, so ji ga v naslednjih tednih odrekli tudi pri ljubljanskih frančiškanih. NČR torej meni, da je novinar prepričljivo odgovoril na očitke o kršitvi 1. člena kodeksa, zato kršitve ni prepoznalo.

Prav tako razsodišče ugotavlja, da je novinar v odgovoru pojasnil, zakaj ni podlage za ugotovitev kršitve 2. člena kodeksa. Novinarjeva trditev, da RKC podpira »kulte krivovernih posameznikov«, izhaja iz primerjave med dvema stališčema zagrebške in ljubljanske nadškofije. Poleg tega pritožnica ni utemeljila, zakaj naj bi bile posamezne trditve osebno žaljive. NČR ni ugotovilo kršitve 2. člena, saj nobeden od navedenih citatov po mnenju NČR ni osebno žaljiv.

Novinar je pridobil odziv Dragutina Barušiča in objavil dele elektronskega sporočila S. S., katere družinska zgodba je del pripovedi. Poleg tega je dobil in povzel odzive ključnih oseb, omenjenih v članku. Zato kršitve 3. člena ni prepoznalo. Novinar s povedjo »Tudi cerkev ni več to, kar je bila: v starih časih so krivoverce preganjali, zdaj pa so do njih bistveno bolj tolerantni … Novost pa je, da RKC sama podpira kulte krivovernih posameznikov, katerih delovanje je destruktivno za posamične slovenske katolike ter njihove družine,« ni kršil 3. člena kodeksa, saj je na podlagi zgodbe, ki jo je raziskoval in zapisal, iz posamičnega sklepal na splošno. Ker gre po mnenju NČR za stališče novinarja o splošnem stanju, ne pa za konkretne obtožbe, odziv ni bil potreben.

Novinar po mnenju NČR ni kršil 4. člena Kodeksa. Res je, da ni povzel vse korespondence s člani društva ZA, vendar pa bi, če bi to storil, potencialno po nepotrebnem razkril zasebnost vpletenih. Poleg tega v njih ni nič takega, kar ni bilo zajeto že v odgovorih Draga Barušića, ki so deloma vključeni v prispevek. V prispevek je vključen tudi odgovor S. S., ki je kot ena od omenjenih oseb v zgodbi imela upravičen interes, da se sliši njena pojasnila, zato NČR meni, da novinar ni kršil 4. člena kodeksa.

Novinar ni kršil 5. člena Kodeksa, saj je svoje trditve oprl na vire, ki jih razen že omenjenih izjem tudi omenja. Torej ne gre za govorice ali ugibanja.

Novinar ni kršil 6. člena Kodeksa, saj je upravičeno, zaradi koristi otrok, ki bi jih bilo sicer mogoče identificirati, zakril svoj vir. Razsodišče se na strinja s trditvijo pritožnice, da so bile omenjene osebe že tako ali tako znane širokemu krogu in bi jih novinar zlahka omenil z imeni in priimki. (Tudi NČR se je zaradi dobrobiti otrok omembi imen in priimkov prizadetih v tej razsodbi izognilo). Sicer pa je skozi ves članek dovolj razvidno, od kod je novinar črpal informacije. Nekateri viri so omenjeni z imenom in priimkom ter funckijo, ki jo imajo v svoji instituciji. S tem ko ni navajal imen in priimkov sledilcev gibanja, je po mnenju razsodišča tudi do njih pokazal obzirnost.