Kristian Radan proti novinarju Dnevnika Petru Lovšinu

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščič (podpredsednica). Davorin Koron, Neva Železnik, Sonja Merljak Zdovc, Ranka Ivelja, Jernej Rovšek, Anja Gorenc, Katarina Vučko (člani), je na seji 8. novembra 2016 v primeru Kristian Radan proti novinarju Dnevnika Petru Lovšinu ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Kristian Radan proti novinarju Dnevnika Petru Lovšinu

Pritožnik Kristian Radan očita novinarju Lovšinu, da je v članku Brata Radan doma delala poskuse (in njegovi internetni verziji Sojenje Ivanu Radanu: z bratom sta doma le eksperimentirala s propofolom) kršil 1., 2., 3. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Prvi člen naj bi novinar kršil s trditvijo, da je Kristian Radan na bratovo prošnjo pisal nekdanji sošolki na bruseljski inštitut, naj opravijo zunanji nadzor na ljubljanski Nevrološki kliniki. Kristian Radan naj bi se po zapisanem predstavil kot predstavnik intenzivnega oddelka na tej kliniki in uradno zaprosil za nadzor. »Na vprašanje, zakaj se je lažno predstavil, je včeraj (na glavni obravnavi, op. NČR) mirno pojasnil, da bi se lahko predstavil tudi kot kralj Lazar, saj je bratu zaupal, ljudje pa so umirali. Pritožnik je predložil del korespondence s sošolko (njen odgovor, ne pa tudi svojega pisma njej, op. NČR), iz katere je po njegovem razvidno, da nikoli ni zaprosil, da naj njena organizacija opravi nadzor. Podpisal se je s svojim imenom (oziroma okrajšavo), še pravi, in ne kot predstavnik Nevrološke klinike. Dejstvo, da je korespondenca potekala v dialektu, naj bi dokazovalo, da ni šlo za uradni dopis. To, da je bil zavrnjen, je laž, pravi, ker da mu prijateljica ni znala pomagati oziroma svetovati, saj njena inštitucija opravlja nadzore zgolj nad bolnišnicami, vključenimi v njihove raziskave. Poleg tega pa da je bil dopis poslan 17 dni pred dogodkom s kalijem. Izjava o kralju Lazarju naj bi bila iztrgana iz konteksta odgovora na vprašanje tožilke o njegovih pooblastilih. Po njegovem si je novinar odstavek v celoti izmislil. Pritožnik trdi, da novinar zapisanega ni preverjal pri njem, čeprav bi to na obravnavi zlahka naredil, saj da je bil na voljo za pojasnila. S tem naj bi kršil 1. člen; ker gre za nekorekten zapis, tudi 2. člen; ker je obtožba o lažnem predstavljanju huda, novinar pa ob tem ni pridobil pritožnikovega odziva, pa tudi 3. člen kodeksa.
Drugi člen kodeksa naj bi novinar prekršil tudi z zapisom »Ti dve kaznivi dejanji se nanašata na enormne količine psihoaktivnih zdravil, predvsem pomirjevala xanax, ki jih je predpisal sam sebi pa tudi bratu in še nekaterim bližnjim«. Kristian Radan priznava, da mu je brat predpisal več različnih zdravil, izraz »enormne količine« pa šteje za senzacionalizem in izkrivljanje dejstev, na obravnavi pa da spoh ni bil uporabljen.
V zapisani trditvi:»V bran Radanu je včeraj pričal njegov brat Kristian, ki je povedal, da je potreboval psihoaktivna zdravila, tudi »malce večji odmerek«, naj bi avtor zapisa kršil 2. in 4. člen. Pritožnik trdi, da nikoli ni potreboval »malce večjega odmerka«, pač pa je brata prosil, naj mu predpiše nekaj več zdravil na zalogo, saj je nameraval na daljše podoktorsko usposabljanje v tujino, kar da je novinar zamolčal.
Nekorektno naj bi novinar povzel tožilkino vprašanje, zakaj se pritožnik ni obrnil na psihiatra ali svojo osebno zdravnico, ter njegov odgovor, da je brat izjemen strokovnjak in bi bilo to tako, kot če bi se med ferrarijem in fičkom odločil za fička. Po njegovem tožilka ni ekspilicitno omenila psihiatra ali osebne zdravnice. Primerjava med ferarijem in fičkom pa naj bi bila iztrgana iz konteksta. To naj bi bila kršitev 2. člena kodeksa.
Naslov prispevka Brata Radan doma delata poskuse naj bi namigoval na sporno in nezakonito početje in naj bi potvarjal vsebino članka, ki zadeva dva dogodka – lajšanje simptomov in test zdravila. Tudi s tem naslovom naj bi kršil 2. člen.
Isti (2.) člen naj bi kršil tudi s trditvijo, da so izgovori obtoženega zdravnika na očitke, tudi za zlorabo zdravil, vse bolj bizarni, saj lahko o tem, ali so res ali ne, odloča le sodišče.

Novinar Peter Lovšin je na pritožbo odgovoril samo delno. Zavrača pritožnikove trditve, da bi kršil 1., 2., 3. in 4. člen kodeksa. Članek je nastal na podlagi glavne obravnave zoper Kristianovega brata Ivana Radana, kjer je imel vsak pravico in dolžnost pojasniti, kaj o zadevi ve. Če se Kristian Radan sklicuje na zapisnik sojenja, zakaj ga ni priložil. Razsodišču predlaga, naj pregleda še poročanja drugih medijev o tej obravnavi. Zanimivo je, pravi novinar, da pritožnik ni zahteval popravka v Dnevniku.

SKLEP:

Peter Lovšin ni kršil 1., 2., 3. in 4. člena kodeksa.

Obrazložitev: NČR najprej ugotavlja, da je članek Brata Radan doma delala poskuse klasično novinarsko poročilo o dogajanju na javni obravnavi na sodišču. Novinar je povzel besede in trditve, ki so bile izrečene na glavni obravnavi v »primeru Ivan Radan«. Dodajanje morebitnih odzivov, nestrinjanj prizadetih, ni v skladu s prakso poročanja s sodnih obravnav.
Razsodišče je večkrat opozorilo, da je izraz nekorekten v 2. členu kodeksa vsebinsko tesno povezan z izrazom osebno žaljiv, torej v pomenu osebno žaljiv in zato nekorekten. V primerih, ki jih navaja pritožnik kot kršitve 2. člena, ni našlo osebne žaljivosti, zato meni, da novinar ni kršil tega člena.

Pritožnik trdi, da v pošti prijateljici v bruseljsko organizacijo, ki opravlja klinične preiskave, nikoli ni zaprosil, da bi ta opravila nadzor na Nevrološki kliniki, da prošnja ni bila uradna in da se pri tem ni lažno predstavljal. Kristian Radan je NČR predstavil samo del korespondence, v njej manjka njegova elektronska pošta v Bruselj, odgovor bruseljske prijateljice pa nakazuje, da je za takšno prošnjo vendarle šlo. Vendar NČR iz priloženega gradiva ne more ugotoviti, ali je bila to edina pošta ali pa je pritožnik razsodišču predstavil samo del, ki mu ustreza. Bruseljska prijateljica namreč v pismu pravi tudi: »Malo narobe si me razumel«, kar govori o tem, da je bilo korespondence na to temo več. Prav tako brez avtentične kopije elektronskega sporočila razsodišče ne more oceniti, ali je Kristian Radan v Bruselj pisal zares 17 dni prej, preden je prišla v javnost afera s kalijem, kot trdi sam. Zato ne more razsojati o morebitni kršitvi 1. člena v tem delu članka. Pritožnik pravi, da je izjava o kralju Lazarju iztrgana iz konteksta, odstavek pa naj bi si novinar izmislil, hkrati pa razloži, da je bil to odgovor na tožilkino vprašanje, zakaj se je predstavljal lažno. Potemtakem je bilo lažno predstavljanje vendarle tudi predmet obravnave. Torej tudi v tem delu besedila ni bilo kršitve 1. člena. Zakaj novinarju v tem primeru ni treba iskati odziva (3. člen), je razsodišče razložilo že v uvodu tega sklepa.

NČR meni, da izraz »enormne količine psihoaktivnih zdravil«, ki jih je Ivan Radan predpisal sebi, svojemu bratu in še nekaterim bližnjim, ustreza dejanskemu stanju, tudi če morda na sojenju ni bila uporabljena prav beseda »enormno«. Tako je na sojenju pričal tudi predstavnik ZZZS, ki je dejal, da gre »za izjemno obsežno predpisovanje ozkega nabora zdravil …« Tudi pritožnik sam priznava, da je brata prosil, naj mu predpiše več zdravil na zalogo, po njegovih trditvah zaradi – kasneje sicer nerealiziranega – dvoletnega usposabljanja na Japonskem. Kristian Radan tudi ni predložil nobenega dokazila ali korespondece, ki bi dokazovali, da je bil na to podoktorsko usposabljanje tudi napoten. Zato NČR v novinarjevem zapisu ni našlo kršitve 4. člena.
Prav tako pritožnik ni priložil zapisnika z obravnave, do katerega ima očitno dostop in se nanj sklicuje, ko spodbija zapisano trditev, da ga je tožilka vprašala, zakaj se za zdravila ni obrnil na psihatra ali osebno zdravnico. Njegov odgovor, da je brat izjemen strokovnjak in da »tudi če bi imel na izbiro fička in ferrarija, bi izbral ferrarija«, navajajo tudi drugi mediji. Radan sicer trdi, da tožilka ni vprašala eksplicitno tega in naj bi bil zapis zato nekorekten. Kot je NČR že razložilo, to ne more biti kršitev 2. člena, saj tudi če bi bila pritožnikova trditev točna, v zapisanem ni nobenih znakov novinarjeve osebne žaljivosti.

NČR se ne strinja, da bi naslov članka Brata Radan doma delala poskuse namigoval na sporno in nezakonito početje. Novinar je le navedel izjavo Kristiana Radana, da sta z bratom doma (zgolj dvakrat) eksperimentirala s propofolom in sanvalom, ker ju je zanimalo, ali pomaga proti migreni. Razsodišče je tudi v tem primeru ugotovilo, da v zapisu ni znakov nekorektne osebne žaljivosti in potemtakem tudi ni kršitve 2. člena kodeksa.

Prav tako ni našlo osebne žaljivosti v trditvi, da so bili izgovori Ivana Radana na očitke vse bolj bizarni (čudni, nenavadni, op.: po slovarju tujk), saj so nekateri zares težko verjetni in neprepričljivi. Tako tisti o neznanem zakonskem paru brez zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi mu Ivan Radan pomagal z recepti za velike količine xanaxa, kot drugi o tem, da je zato ponaredil dokumente dunajske klinike, kjer naj bi se zdravil, pa se ni, ker mu je presedalo, da se je nekdo vtikal v njegovo osebno življenje.
Kristian Radan je NČR posredoval tudi dopis Direktorata za policijo odvetniku Milanu Krstiću zaradi nezadovoljstva z vodenjem predkazenskega postopka. Ker iz njega ni razvidno, v čem naj bi bil dopis povezan s člankom, ki je predmet pritožbe, ga razsodišče ni upoštevalo.