Uroš Urbas, odgovorni urednik Siol.net in novinarji Siol.net Vesna Vuković, Primož Cirman, Suzana Rankov in Tomaž Modic (v nadaljevanju pritožniki) proti novinarki RTV Slovenija Vesni Zadravec

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jernej Rovšek, Davorin Koron, Anja Gorenc, Katarina Vučko, Tatjana Pirc (člani), je na seji 29. novembra 2016 v primeru Uroš Urbas, odgovorni urednik Siol.net, in novinarji Vesna Vuković, Primož Cirman, Suzana Rankov in Tomaž Modic (Siol.net) proti novinarki RTV Slovenija Vesni Zadravec, odločilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Uroš Urbas, odgovorni urednik Siol.net in novinarji Siol.net Vesna Vuković, Primož Cirman, Suzana Rankov in Tomaž Modic (v nadaljevanju pritožniki) proti novinarki RTV Slovenija Vesni Zadravec

Pritožniki novinarki Vesni Zadravec očitajo, da je v oddaji Dnevnik, 7. oktobra 2016, v prispevku, povezanem z medijem Siol.net, omenila več neresničnih trditev, ki jih ni preverila. S tem naj bi kršila 1. in 3.člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Po prepričanju pritožnika je novinarka kodeks kršila z navedbo v prispevku: “A glavni očitek Anji Strojin Štampar je domnevno razkrivanje zaupnih informacij. Viri trdijo, da naj bi Štamparjeva vsebino pogodbe o prodaji Cimosa razkrila Borutu Jamniku, predsedniku nadzornega sveta Telekoma. Ta pa naj informacije posredoval na Telekomov portal Siol.net. Italijanski kupci so bili na nogah, in posel, ki vključuje skoraj 5000 delovnih mest, je bil na trhlih tleh.” Pritožniki dodajajo, da je citat “podkrepila” tudi z grafičnim prikazom, kar priča o tem, da v citatu ne gre za morebitno nenamerno napako.
Pritožniki trdijo, da ne drži, da naj bi Borut Jamnik informacije o vsebini pogodbe posredoval na Telekomov portal Siol.net, da Siol.net ne razpolaga s katero koli različico pogodbe o prodaji Cimosa in da ne more držati, da so bili italijanski kupci zaradi objave na nogah, kajti objave o tem ni bilo. O slednjem bi se lahko prepričala že s preverjanjem vsebin na njihovi spletni strani, dodajajo pritožniki.

1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije je po prepričanju pritožnikov novinarka kršila, ker pred objavo prispevka pri prizadetih ni preverila točnosti zbranih informacij. Svoje napake, četudi nenamerne, ni priznala in popravila kljub temu, da so pritožniki 10. oktobra 2016 z dopisom nanjo opozorili odgovorno urednico Jadranko Rebernik in urednico dnevno informativnega programa Mojco Pašek Šetinc.
3. člen kodeksa je novinarka kršila, pravijo pritožniki, ker je objavila informacije, ki vsebujejo hude obtožbe:
– da so protipravno pridobili dokumente z visoko stopnjo zaupnosti,
– da so s tem naklepno pomagali pri rušenju posla, od katerega je bilo odvisnih 5000 delovnih mest,
– da so pri tem izkoristili položaj predsednika nadzornega odbora Telekoma, lastnika Siol.net.

Novinarka pred ali po objavi informacij, ki vsebujejo omenjene hude obtožbe, ni pridobila odziva tistih, ki jih te informacije zadevajo, trdijo pritožniki. Kot še pojasnjujejo, je RTV Slovenija 14.oktobra na zahtevo Boruta Jamnika objavila popravek, iz katerega je razvidno, da pred objavo niso pridobili njegovega odziva. Že 10. oktobra pa je RTV Slovenija objavila prikaz nasprotnih dejstev na zahtevo Anje Strojin Štampar, v katerem je ta poudarila, da zaupnih dokumentov ni posredovala tretjim osebam.

Novinarka Vesna Zadravec je na očitke pritožnikov odgovorila.
V uvodu poudarja, da prispevek v ospredje postavlja nekdanjo članico uprave Slovenskega državnega holdinga Anjo Strojin Štampar. Govori o domnevnih nepravilnosti pri njenem delu, ki jih omenjajo njihovi viri in ki so jih glede na razplet okoliščin očitno odkrili tudi nadzorniki SDH. Vse očitke in domnevne nepravilnosti so večkrat preverili pri neposredno vpleteni Anji Strojin Štampar. Ta pred kamero sicer ni želela, zato jo je novinarka, kot pravi, povzela v prispevku v Dnevniku 7. 10. 2016 z naslednjim stavkom: “Povedala nam je, da svoje delo opravlja dobro in zato ne vidi razloga, da bi odšla. Odločno tudi zavrača kakršnokoli posredovanje zaupnih informacij v javnost.” Slednje je novinarka ponovila v Dnevniku 10. 10. 2016.
Glede na odziv Štamparjeve in v dobri veri je bila novinarka, kot pravi, prepričana, da vsi nadaljnji v verigi (Borut Jamnik in Siol.net) omenjenega dejanja, t. j. posredovanja občutljivih informacij v javnost, niso mogli storiti. Prispevek se tako osredotoča zgolj na domnevne nepravilnosti Anje Strojin Štampar.
Novinarka pojasnjuje, da v prispevku ni navedla, da Siol.net razpolaga s katero koli različico pogodbe o prodaji Cimosa, temveč da je bila javnosti razkrita vsebina pogodbe. Ta je bila razkrita v članku z naslovom Kaj lahko še prepreči prodajo Cimosa? na portalu Siol.net dne 27. 9. 2016. V članku so poleg prodajne cene zelo jasno navedeni tudi drugi pogoji prodaje, kar pomeni, da ne drži navedba pritožnika, da na Siolu nikoli niso objavili kakršnekoli podrobnosti iz vsebine pogodbe. Članek je bil objavljen v zadnjih dneh pogajanj, viri blizu SDH so povedali, pojasnjuje novinarka, da so jih italijanski kupci po objavi članka poklicali in vprašali, ali se tako pri nas dela posel, da se vse razkrije javnosti, še preden je posel sklenjen. Viri so prav tako povedali, da je bil članek objavljen v tednu, ko je na pogajanjih z Italijani sedela Anja Strojin Štampar.
Avtorica še poudarja, da v prispevku ni trdila, da je Siol protipravno pridobil dokumente z visoko stopnjo zaupnosti, zato trditev predstavnikov Siola v prijavi novinarskemu razsodišču ostro zavrača. Odločno zavrača tudi očitek, da je Siol obtožila naklepnega rušenja posla, od česar je odvisnih 5000 delovnih mest. Prav tako zavrača očitek, da bi kjerkoli v prispevku omenila ali zgolj izrazila pomislek, da je Siol izkoristil položaj predsednika nadzornega sveta Telekoma. Z Borutom Jamnikom se je pred objavo prispevka pogovarjala urednica dnevno informativnih oddaj Mojca Šetinc Pašek in pri njem preverila anonimko v zvezi z njegovo vlogo v odnosih s Strojinovo.
Novinarka Vesna Zadravec zagotavlja, da z omenjenim prispevkom ni želela blatiti novinarskih kolegov. Če menijo, da je storila napako, jo je storila nenamerno in se opravičuje, dodaja.

SKLEP:

Vesna Zadravec je kršila 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršila 3. člena kodeksa.

Obrazložitev: NČR ugotavlja, da je novinarka Vesna Zadravec prekršila 1. člen kodeksa z navedbo: “A glavni očitek Anji Strojin Štampar je domnevno razkrivanje zaupnih informacij. Viri trdijo, da naj bi Štamparjeva vsebino pogodbe o prodaji Cimosa razkrila Borutu Jamniku, predsedniku nadzornega sveta Telekoma. Ta pa naj bi informacije posredoval na Telekomov portal Siol.net.

Pritožniki zanikajo da je oziroma “naj bi” Borut Jamnik informacije o vsebini pogodbe o prodaji Cimosa posredoval na Telekomov portal Siol.net. Novinarka točnosti pridobljene informacije ni preverila in popravila po tem, ko so pritožniki na napako opozorili urednici RTV Slovenija. Novinarka se sklicuje na zapis o domnevni ponudbi italijanskega potencialnega kupca Cimosa na spletnem portalu Siol.net pred objavo njenega članka. A teh navedb spletnega portala brez preverjanja domnev o viru informacij ni moč neposredno povezati z Borutom Jamnikom. To, da se je z Borutom Jamnikom pred objavo prispevka v Dnevniku pogovarjala urednica dnevno informativnih oddaj Mojca Šetinc Pašek, ne pomeni preverjanja točnosti informacij, saj je bila tema njunega pogovora, kot pravi novinarka, anonimka v zvezi z Jamnikovo vlogo v odnosih s Štamparjevo. Novinarka Vesna Zadravec sicer dopušča možnost, da je storila nenamerno napako, in se, če je do nje prišlo, pritožnikom opravičuje. Toda NČR je presodilo, da bi napako morala popraviti, še posebej, če je bila nanjo opozorjena.

TV Slovenija je sicer kasneje objavila prikaz nasprotnega mnenja, ki ga je zahtevala Anja Strojin Štampar, in popravek na zahtevo Boruta Jamnika, vendar gre pri tem za vprašanje, ki se rešuje v okviru Zakona o medijih.

NČR ugotavlja, da novinarka Vesna Zadravec ni prekršila 3. člena kodeksa, saj se informacije, ki naj bi vsebovale hude obtožbe, ne nanašajo na pritožnike. V svojem prispevku ne trdi niti ne domneva, da so protipravno pridobili dokumente z visoko stopnjo zaupnosti, da so naklepno pomagali pri rušenju posla, od katerega je bilo odvisnih 5000 delovnih mest in da so pri tem izkoristili položaj predsednika nadzornega sveta Telekoma, lastnika Siol.net.