Odvetniška pisarna Ušeničnik Žagar d.o.o. proti novinarju RTVS Roku Kuželu

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščič (podpredsednica), Sonja Merljak Zdovc, Davorin Koron, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Jernej Rovšek, Katarina Vučko (člani), je na seji 6. julija 2017 v primeru Odvetniška pisarna Ušeničnik Žagar d.o.o. proti novinarju RTVS Roku Kuželu ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Odvetniška pisarna Ušeničnik Žagar d.o.o. proti novinarju RTVS Roku Kuželu

Odvetniška pisarna Ušeničnik Žagar d.o.o. (v nadaljevanju: pritožnica) je proti novinarju TV Slovenija Roku Kuželu (v nadaljevanju: novinar) najprej vložila pritožbo (5. 4. 2017) zaradi prispevka »Parkirnine spet polnijo žepe odvetnikov?«, objavljenega 14. 2. 2017, in prispevka »Odvetnik do podatkov o voznikih na sporen način?«, objavljenega 8. 3. 2017. Oba sta bila objavljena v okviru »Posebne ponudbe« in na Multimedijskem centru RTVS (v nadaljevanju MMC). Novinarsko častno razsodišče (NČR) je 20. 4. 2017 obvestilo pritožnika, da je bila pritožba zaradi oddaje in objave 14. februarja 2017 vložena prepozno, po preteku roka 30 dni po objavi, zato je bil pritožnik pozvan k dopolnitvi. Pritožbo je dopolnil 10. maja 2017 in očitke omejil na prispevek, objavljen 7. in 8. 3. 2017, pri čemer meni, da pri tem ni mogoče pojasniti nekaterih dejstev brez povezave s prej objavljenim. Hkrati je pritožbo razširil še na prispevek z naslovom »Hrvaški notarji zdaj z izvršbami še nad lizinške hiše«, ki je bil objavljen 11. 4. 2017, prav tako na MMC in v okviru oddaje »Posebna ponudba«.
Pritožnica očita novinarju, da je v navedenih prispevkih kršil 1., 2., 3., 4. in 10. člen Kodeksa. S prispevki, ki obravnavajo prakso izterjave neplačanih parkirnin Slovencev v tujini, naj bi s populističnim in neposredno obtoževalnim tonom neupravičeno, neutemeljeno in pristransko predstavil v negativni luči odvetniško pisarno – pritožnico. Iz obsežne pritožbe je mogoče razbrati, da se pritožnica ne strinja z razlago 10. člena zakona o odvetništvu, po katerem lahko odvetniki pridobivajo osebne podatke od upravljavcev v javnem sektorju le, če jih potrebujejo pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Takšno razlago sta v prispevku zagovarjala Informacijski pooblaščenec RS in tudi nekdanja informacijska pooblaščenka v svoji izjavi, citirani kasneje. Pritožnica meni, da so bili prispevki objavljeni enostransko in brez njihove vednosti; da novinar ni upošteval in v celoti predstavil njihovih stališč in predlogov za sodelovanje v oddajah (predlagali so, da naj novinar povabi stranko, ki jo zastopajo, to je predstavnika družbe EPC iz Velike Britanije). V nadaljevanju so predstavljeni očitki pritožnice glede domnevnih kršitev posameznih členov Kodeksa.
Pritožnica očita novinarju kršitev 1. člena Kodeksa s tem, da je naredil napako, ker je v prispevku z dne 8. 3. uporabil že prej objavljeni izjavi državne nadzornice za varstvo osebnih podatkov pri Informacijskem pooblaščencu RS Katarine Medved in dr. Nataše Pirc Musar. Nekdanja informacijska pooblaščenka in sedaj odvetnica dr. Nataša Pirc Musar (prevzela je tudi zastopanje pritožnice v postopku pred NČR) je na vprašanje novinarja o tem, ali je odvetnik upravičen do osebnih podatkov in v kakšnem primeru, odgovorila, da “lahko odvetnik pridobiva osebne podatke v okviru opravljanja svojega poklica v konkretni zadevi. To pomeni, da mora imeti odprt nek postopek in potem lahko zahteva osebne podatke, ki jih za ta postopek potrebuje. Moje mnenje je, da odvetnik ne more biti zgolj poštar.” (citat je iz oddaje, ki je bila na sporedu 8. 3. 2017). Pritožnica meni, »da bi bila izjava in komentarji ga. dr. Nataše Pirc Musarjeve zagotovo drugačni, v kolikor bi bila seznanjena z vsemi relevantnimi dejstvi in okoliščinami« (da pritožniki niso bili zgolj »poštarji«). Neresnična naj bi bila v tem prispevku navedba , da je zoper odvetniško pisarno – pritožnico uveden disciplinski postopek. V prispevku, objavljenem 11. 4. 2017, pa naj bi šlo za neutemeljeno in neupravičeno namigovanje, da je odvetniška pisarna povezana z izvršilno zadevo g. Tomaža Sršena (njegov primer je bil predstavljen v tej oddaji).

Novinar naj bi kršil 2. člen Kodeksa, s tem, ko je pri objavi prispevkov deloval nekorektno, saj je po mnenju pritožnice »poročal nedosledno, povečini izrazito pristransko ter na populistični način, ki je pri bralcu oz. gledalcu neutemeljeno in zavajajoče ustvarjal vtis pravilnosti trditev novinarja«.

Tretji člen Kodeksa naj bi novinar kršil, ker je v prispevku, objavljenem 7. in 8. 3., navedel, da je bil zoper odvetniško pisarno pred Odvetniško zbornico Slovenije uveden postopek, vendar pritožnici ni omogočil, da bi se o tem izjavila ter pojasnila, za kakšen postopek gre in v kateri fazi je. Ta člen naj bi kršil tudi s tem, ko je v oddaji, objavljeni 11. 4. 2017, »ustvaril vtis, da je naša pisarna povezana s primerom g. Tomaža Sršena, posledično pa tudi z izvršilnimi postopki, začetimi s strani hrvaških notarjev«. S tem naj bi »ustvaril hudo obtožbo« zoper odvetniško pisarno, čeprav je imel možnost, da bi pred objavo dejstva natančno in podrobno preveril.

Novinar naj bi kršil 4. člen Kodeksa s tem, ko ni »navedel vseh podanih dejstev in pojasnil«. Pritožnica v zvezi s tem konkretno izpostavlja le, da je novinar zamolčal dejstvo, da njihova odvetniška pisarna ni pridobivala in posredovala za upnike v izvršilnih postopkih na Hrvaškem, za hrvaške notarje, osebnih podatkov.

Kršitev 10. člena Kodeksa naj bi novinar po mnenju pritožnice storil, ker »zagotovo ni upošteval« te določbe pri podnaslovu v prispevku, objavljenem 8. 3. 2017.

Novinar je na pritožbo odgovoril. Zavrača vse očitane kršitve Kodeksa. Po svoji oceni in oceni urednice oddaje Posebna ponudba je delo opravil v skladu s poklicnimi merili za novinarje. Problematiko, povezano z izterjavo domnevno neplačanih parkirnin slovenskih voznikov na Hrvaškem, na pobudo številnih gledalcev spremlja že od začetka leta 2015. Objavljanje prispevkov na to temo je bilo ves čas v javnem interesu, saj je v postopke bilo in je še vpletenih več deset tisoč slovenskih voznikov. Vse prispevke na to temo pripravlja korektno, profesionalno in objektivno, s pridobivanjem in poročanjem o izjavah vseh udeleženih strani.

Na obravnavani primer (izterjavo domnevnih dolgov s strani britanskega podjetja EPC PLC, ki ga v Sloveniji zastopa pritožnik) so prav tako opozorili gledalci in pri tem izpostavili vprašanje, na kakšen način so pri omenjenem podjetju prišli do njihovih osebnih podatkov. Prispevke, povezane s to tematiko, so objavljali tudi drugi, domači in tuji mediji.

V zvezi z očitkom domnevne kršitve 1. člena Kodeksa novinar odgovarja, da ko so v oddaji Posebna ponudba dne 14. 2. 2017 prvič objavili prispevek o spornem načinu pridobivanja osebnih podatkov, ni bilo jasno, kako so pri podjetju EPC do osebnih podatkov sploh prišli. O tem je preverjal podatke pri ljubljanski upravni enoti, na Ministrstvu za notranje zadeve in na Ministrstvu za infrastrukturo. Ko je čez dan zbiral informacije z drugih upravnih enot po Sloveniji, mu je Upravna enota Kamnik tik pred zaključkom redakcije sporočila, da so podatke posredovali Odvetniški pisarni Ušeničnik Žagar, kar so v zadnjem delu prispevka tudi navedli. Ker je želel pridobiti odziv odvetniške pisarne, je 21. 2. 2017 po elektronski pošti poslal prošnjo za izjavo. Iz pisarne so mu najprej odgovorili, da so »celotno naše pravno stališče, ki zajema tudi pojasnila na vaša spodnja vprašanja, posredovali z našim dopisom z dne 17. 2. 2017« in da »zato štejemo, da za oris resnične slike ter dejstev ustnih izjav pred kamerami zaenkrat ni treba podajati«. Ko je odvetniku Roku Ušeničniku v elektronskem sporočilu sporočil, da takega dopisa ni prejel, mu je odvetnik posredoval kopijo povratnice, iz katere izhaja, da so dopis poslali odgovorni urednici Informativnega programa, urednici Uredništva za nove medije, direktorici Televizije Slovenija in v. d. pomočnici generalnega direktorja za pravno področje. Odgovor pritožnika je tako prejel šele na podlagi dodatne prošnje. V prispevku, ki je bil objavljen 7. in 8. 3. 2017, je tako uporabil del tega pojasnila, ki so ga posredovali iz Odvetniške pisarne Ušeničnik Žagar .

V istem prispevku je uporabil tudi že objavljeni izjavi Katarine Medved, državne nadzornice za varstvo osebnih podatkov v uradu Informacijskega pooblaščenca RS (IP RS), in odvetnice Nataše Pirc Musar, ki je interpretirala 10. člen zakona o odvetništvu in se ni opredeljevala do konkretnega primera. Njena izjava bi zato držala tudi danes, saj se omenjeni zakon vmes ni spreminjal.

V vseh objavljenih prispevkih na to temo je objavil dejstva, ki so mu jih poslale pristojne institucije. Informacijski pooblaščenec RS je najprej v izjavi za oddajo Posebna ponudba, 29. 3. 2017 pa še v izjavi za javnost, ki jo je objavil na svojih spletnih straneh(https://www.ip-rs.si/novice/informacijski-pooblascenec-ip-je-zakljucil-postopek-inspekcijskega-nadzora-v-primeru-pridobivanja-podatkov-lastnikov-oziroma-u-1404) potrdil, da že dlje časa preverjajo ravnanje Odvetniške pisarne Ušeničnik Žagar v zvezi s pridobivanjem osebnih podatkov slovenskih voznikov, zato so odvetniški pisarni izdali tudi odločbo, s katero so pisarni zaradi nezakonitega pridobivanja osebnih podatkov med drugim naložili izbris nezakonito pridobljenih podatkov. Informacijski pooblaščenec je tudi v letnem poročilu za leto 2016, objavljenem 31. 5. 2017 (https://www.ip-rs.si/novice/informacijski-pooblascenec-je-v-drzavni-zbor-rs-posredoval-letno-porocilo-za-leto-2016-1412/) pod točko 3.10.2, posebej izpostavil nezakonito pridobivanje osebnih podatkov z namenom izterjave parkirnin, iz katerega med drugim ponovno izhaja, da je Odvetniška družba Ušeničnik Žagar kršila 10. člen Zakona o odvetništvu, saj je pridobila osebne podatke več kot 14.500 slovenskih voznikov, ne da bi podatke potrebovala oziroma uporabila za opravo odvetniške storitve.

V članku 8. 3. 2017 je navedel, da so pri Odvetniški zbornici Slovenije(OZS) prejeli prijavo zoper Odvetniško družbo Ušeničnik-Žagar . Ko je 21. 2. 2017 želel pridobiti izjavo OZS v zvezi z domnevno spornim pridobivanjem osebnih podatkov s strani pritožnika, so ga kot odziv na prošnjo poklicali po telefonu 6. 3. 2017 in povedali, da so prejeli prijavo zoper omenjeno pisarno, in da zato, ker postopek poteka, zadeve ne želijo komentirati. To so na OZS potrdili tudi pisno kot odgovor na njegovo pisno zaprosilo 29. 3. 2017. Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Roman Završek je novinarju v elektronskem sporočilu sporočil, da so zadevo odstopili disciplinskemu tožilcu, torej je postopek še vedno potekal.
Novinar ob tem dodaja, da 37. člen Statuta OZS določa, da se prijava zavrže, če iz same prijave izhaja, da naznanjeno dejanje ni disciplinska kršitev, če je disciplinski postopek zastaran, če ni mogoče utemeljeno sklepati, da je odvetnik kršil svojo dolžnost pri opravljanju odvetniškega poklica, ali če gre za dejanje majhnega pomena in prijavitelju niso nastale škodljive posledice. V tem primeru pa sam pritožnik v pritožbi NČR navaja, da je pisarna na prijavo odgovorila, in torej prijava pri OZS ni bila zavržena. Postopek je torej v času objave prispevkov še potekal; po njegovih navedbah tudi še ni zaključen.
V zvezi z očitkom, da članek, objavljen 11. 4. 2017, namiguje na povezanost primera gledalca Tomaža Sršena in Odvetniške pisarne Ušeničnik Žagar, novinar odgovarja, da v prispevku, objavljenem v oddaji Posebna ponudba 11. 4. 2017, ni omenjeno ne podjetje EPC, ne Odvetniška pisarna Ušeničnik-Žagar, ne podjetje Zagrebparking. V prispevku je zapisano: »Saga o tem, kako od slovenskih voznikov izterjati domnevno neplačane parkirnine v tujini, večinoma na Hrvaškem, se nadaljuje. Potem ko so že pred leti opomine z astronomskimi odvetniškimi stroški voznikom pošiljali slovenski odvetniki, skušajo zdaj hrvaška parkirišča zneske izterjati preko britanskega podjetja EPC, hrvaški notarji pa izvršbe pošiljajo kar lizing hišam, ki so formalne lastnice vozil.«

Primer Tomaža Sršena z omenjenimi subjekti namreč ni povezan. V članku je poleg ravnanja hrvaških notarjev posebej opozoril na nepravilnosti, ki se dogajajo na različnih ravneh poskusov izterjave domnevno neplačanih parkirnin slovenskih voznikov. Tako je v posebnem odstavku navedel sodbo sodišča EU, ki je odločilo, da hrvaški notarji niso pristojni za vlaganje izvršb proti tujim državljanom zaradi neplačanih parkirnin, hrvaški sodnik Mislav Kolakušić pa je ob tem izrazil mnenje, da Hrvaška s tem krši 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki vsakomur zagotavlja pravico do sodnega varstva, in Ustavo Republike Hrvaške. Navedel pa je tudi sporno prakso zaračunavanja neupravičeno visokih odvetniških stroškov nekaterih odvetnikov, zaradi česar so bili zoper nekatere od njih izrečeni tudi disciplinski ukrepi pri OZS.

Kot še en primer sporne prakse pa je v predzadnjem odstavku tega članka izpostavil Odvetniško pisarno Ušeničnik Žagar in ločeno osvetlil problematiko nezakonitega pridobivanja osebnih podatkov, na kar je (takrat že z odločbo in z zgoraj omenjeno objavo na spletnih straneh 29. 3. 2017) opozoril IP RS.
Novinar zatrjuje, da je v vseh prispevkih in člankih, objavljenih na to temo, navajal izključno dejstva, da je točnost zbranih informacij temeljito preveril in da pri navajanju dejstev ni storil nobene napake, zato ni kršil 1. člena Kodeksa.

V zvezi z očitkom pritožnika, da naj bi kršil 2. člen Kodeksa, s tem, ko naj bi pri pripravi in objavi člankov in prispevkov deloval nekorektno, poročal nedosledno, pristransko in populistično, novinar odgovarja, da je v prispevkih objavil dejstva, ki so mu jih poslale pristojne institucije. Gre predvsem za zgoraj omenjene odgovore IP RS in OZS, ki jih je je navedel korektno in točno.

Zanika, da je zlorabil izjavo odvetnice Nataše Pirc Musar, ko je v prispevku in članku še enkrat navedel njeno izjavo oziroma razlago 10. člena Zakona o odvetništvu, saj ni šlo za komentar konkretnega primera, temveč za interpretacijo tega člena zakona. Poleg tega je v članku 8. 3. 2017 izrecno napisal, da se njen odgovor nanaša »na vprašanje o tem, ali je odvetnik upravičen do tovrstnih podatkov in v kakšnem primeru«. Da je odvetnica Nataša Pirc Musar prevzela zastopanje Odvetniške pisarne Ušeničnik Žagar, so novinarju iz pisarne sporočili v odgovoru na novinarsko vprašanje 28. 3. 2017, kar je v naslednjem prispevku na to temo v oddaji Posebna ponudba 11. 4. 2017 tudi objavil. Objavljeni sta bili naslednji izjavi Nataše Pirc Musar:
»Potem ko sem pregledala vsa pooblastila upnika do odvetniške družbe, sem ugotovila, da ima pooblastilo za čisto vse odvetniške storitve in prva v verigi teh storitev je pridobivanje podatkov iz zbirk upravnih enot.«
»Naša stranka bo spoštovala odločitev pooblaščenca. Se bomo pa na odločbo pritožili. Če s pritožbo uspemo, to pomeni, da smo delali dobro, če s pritožbo ne uspemo, bo odvetniška družba morala znova pridobiti osebne podatke, kar bo posledično za dolžnike bistveno dražje.«

Ob tem novinar poudarja, da je Odvetniška pisarna Ušeničnik Žagar z izjavo, da »takšna razlaga 10. člena Zakona o odvetništvu ne more vzdržati resne pravne in razumske presoje, saj ne le da upravičenost do pridobitve osebnih podatkov neutemeljeno pogojuje z nujno nadaljnjo opravo drugih dejanj odvetniškega zastopanje«, priznala, da so zgolj pridobivali osebne podatke, niso pa opravili odvetniške storitve. Na to kaže tudi izjava odvetnice in zastopnice pritožnika Nataše Pirc Musar, da je pisarna imela pooblastilo za opravo vseh odvetniških storitev, a teh storitev v primerih, ki jih je obravnaval tudi informacijski pooblaščenec, dejansko ni opravila, saj domnevnim dolžnikom ni poslala opominov. V zvezi s tem je IP RS izdal tudi odločbo in o tem 29. 3. 2017 seznanil javnost na svojih spletnih straneh. Iz ugotovitve IP RS izhaja, da »je slovenska odvetniška družba v zvezi z izterjavo domnevno neplačanih parkirnin za družbo Euro Parking Collection plc (EPC) nezakonito pridobivala osebne podatke lastnikov oziroma uporabnikov motornih vozil, saj pogoji za pridobivanje osebnih podatkov na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) niso bili izpolnjeni. … IP je odvetniški družbi z odločbo odredil, da za družbo EPC preneha pridobivati osebne podatke, če to počne zgolj z namenom posredovanja podatkov družbi EPC, ter izbris vseh do trenutka izdaje odločbe nezakonito pridobljenih osebnih podatkov.«

V zvezi očitkom pritožnika, da je kršil 3. člen Kodeksa s tem, da pisarni ni omogočil odziva, novinar odgovarja, da je pred objavo vseh člankov in prispevkov, na katere se nanašajo očitki pritožniku, pridobil tudi njihov odziv. Odvetniško pisarno Ušeničnik Žagar je za njihov odziv zaprosil pisno 21. 2. 2017. Najprej je objavil njihove pisne odgovore, pozneje pa tudi odgovore njihove zagovornice Nataše Pirc Musar. Odziv pritožnika je objavil v prispevku v oddaji Posebna ponudba 7. 3. 2017 in v članku na spletni strani oddaje 8. 3. 2017. Navedel je namreč, da se v Odvetniški pisarni Ušeničnik Žagar ne strinjajo z ugotovitvami Informacijskega pooblaščenca in zakaj ne. Ves čas priprave prispevkov in člankov je bil v stiku z odvetniško pisarno po elektronski pošti, prav tako je v prispevkih in člankih objavljal njihove odgovore na očitke IP RS. Po tem ko je zastopanje pisarne prevzela odvetnica Nataša Pirc Musar, je bil v stiku z njo; njene izjave je tudi objavil. Ob tem dodaja, da mora kot novinar iz daljšega pisnega odgovora izluščiti konkreten odgovor na vprašanje, čeprav se od novinarjev pogosto pričakuje ali celo zahteva, da objavijo celotno vsebino pisnega odgovora. V tem primeru je odgovor odvetniške pisarne korektno in profesionalno povzel. Poleg tega je pisarno zaprosil tudi za izjavo pred kamero, ki pa so jo zavrnili.
Kot je že navedel, je v prispevku in članku objavil informacijo, da so na OZS prejeli prijavo zoper odvetniško pisarno in zadeve, ker je postopek potekal, niso želeli komentirati. Poleg tega je objavil tudi navedeni odgovor pritožnika: »Dodajmo še, da so na odvetniški zbornici že prejeli prijavo zaradi domnevno spornega ravnanja odvetniške pisarne in uvedli postopek.«
Novinar odgovarja, da ni bilo nobenega razloga, da bi zgodbo gledalca Tomaža Sršena preveril pri Odvetniški pisarni UšeničnikŽagar, saj nikdar ni trdil, da je pisarna kakor koli povezana z izvršilnimi postopki hrvaških notarjev oziroma primerom Tomaža Sršena. Glede na navedeno novinar meni, da ni kršil 3. člena kodeksa.

V zvezi s 4. členom Kodeksa mu pritožnica očita, da v prispevkih in člankih ni navedel vseh z njihove strani podanih dejstev in pojasnil ter da je selektivno in enostransko poročal in zamolčal nekatera dejstva. Novinar v zvezi s tem v odgovoru ponovno povzema odgovore pritožnice, ki jih je objavil v prispevkih. Meni, da je iz odgovorov pritožnice izluščil konkretne odgovore na vprašanja ter njihove izjave korektno in profesionalno povzel, prav tako ni zamolčal nobene informacije, zato 4. člena Kodeksa ni kršil. Ob tem ponovno poudarja, da v Odvetniški pisarni Ušeničnik Žagar niso želeli dati izjave pred kamero, pač pa so poslali le pisno pojasnilo glede svojega ravnanja.

Na očitek pritožnice, da naj bi kršil 10. člena Kodeksa s tem, ko naj bi s podnaslovom v članku 8. 3. 2017 potvoril vsebino članka, novinar odgovarja, da v članku z naslovom »Odvetnik do podatkov o voznikih na sporen način?« podnaslova ni. Je pa v besedilu mednaslov: »Zoper odvetniško pisarno sprožen disciplinski postopek«. Ponovno poudarja, da je v zadnjem odstavku tega članka ločeno osvetlil problematiko nezakonitega pridobivanja osebnih podatkov, na kar je (takrat že z odločbo in z objavo na spletnih straneh) opozoril tudi IP RS. Mednaslov, na katerega se verjetno nanaša očitek pritožnika, v ničemer ne potvarja dejstev, saj se je postopek s prijavo Odvetniški zbornici Slovenije začel in je potekal. Vprašanje o tem, v kateri fazi je postopek, je na OZS nazadnje naslovil 31. 5. 2017, vendar odgovora v času priprave odgovora NČR še ni prejel.
Novinar je odgovoru priložil korespondenco z Odvetniško zbornico Slovenije, Odvetniško pisarno Ušeničnik-Žagar in odgovor Upravne enote Kamnik.

SKLEP:

Novinar ni kršil 1., 2., 3., 4. in 10. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Razsodišče v tej razsodbi obravnava prispevke, ki so bili objavljeni 7. in 8. marca ter 11. aprila 2017, saj je bila pritožba vložena pravočasno le za prva dva,10. maja 2017 pa je bila razširjena še na prispevek »Hrvaški notarji zdaj z izvršbami še nad lizinške hiše«, ki je bil objavljen 11. 4. 2017.

Pritožnica očita novinarju predvsem, da naj bi v obravnavanih prispevkih populistično, neutemeljeno in pristransko predstavil v negativni luči pritožnico – odvetniško pisarno. Razsodišče se s to oceno ne strinja. Prispevki so obravnavali teme, ki so izrazito v javnem interesu. Tematika, ki jo je obdeloval novinar, ne zadeva le tisočev, ki so morda neposredno prizadeti v zvezi z izterjavo parkirnin v tujini. V interesu širše javnosti je tudi zaradi razkrivanj spornih načinov pridobivanja in obdelave osebnih podatkov, saj zadevajo temeljne človekove pravice, ki jih varuje ustava. Sporna praksa pridobivanj in obdelave osebnih podatkov velikega števila državljanov si prav gotovo zasluži neodvisno novinarsko obdelavo. Po prepričanju razsodišča novinar teme ni predstavil senzacionalistično in enostransko, saj je obdelal vprašanja, ki so v interesu javnosti, pri tem pa je dal besedo tudi drugi strani; v tem primeru odvetniški pisarni. Pritožnica, ki ima za predstavljanje svoje plati nedvomno močan interes, tudi finančni, ne more pričakovati, da bo v prispevkih novinarja objavljena le njena plat zadeve. Poleg tega niti ni izkoristila vseh možnosti za predstavitev svojih stališč, ki jih je ponudil novinar, zato so tudi očitki o pristranosti novinarja neutemeljeni.

Razsodišče meni, da je neutemeljen očitek novinarju, da naj bi kršil 1. člen Kodeksa s tem, ko je uporabil že prej objavljeni izjavi državne nadzornice za varstvo osebnih podatkov pri Informacijskem pooblaščencu RS in dr. Nataše Pirc Musar. Obe izjavi sta nedvomno verodostojni in relevantni tudi po tem, ko je slednja prevzela zastopanje pritožnika. Stališče pritožnika, da bi novinar moral pridobiti novo mnenje odvetnice, je neutemeljeno.
Prav tako sta v zvezi s tem členom neutemeljena očitka glede navedbe v prispevku, da je zoper odvetniško pisarno uveden disciplinski postopek, in domnevno namigovanje, da so pritožniki povezani z izvršilno zadevo gledalca, katerega primer je bil objavljen v obravnavanih prispevkih. Novinar je v prispevkih utemeljeno in točno poročal, da so na odvetniški zbornici prejeli prijavo zaradi domnevno spornega ravnanja odvetniške pisarne in da je postopek uveden. Novinar je to prepričljivo dokazal tudi z odzivi zbornice. Pritožbe namreč niso bile zavržene. Razlaga pritožnika o tem, kdaj je postopek pri zbornici formalno uveden, za javnost in za razsodišče v zvezi z obravnavo tega primera ni relevantna. Iz obravnavanih prispevkov tudi ni mogoče sklepati, kot trdi pritožnik, da je primer gledalca povezan s odvetniško pisarno – pritožnikom. Gledalec, ki je imel težave z notarjem, tujimi družbami in lizing hišo, je o ravnanju in motivih odvetnikov govoril na splošno. Kasnejši mednaslov, ki govori o nezakonitem pridobivanju osebnih podatkov s strani odvetniške pisarne, se le vsebinsko navezuje na primer gledalca. Sicer pa trditev oziroma naslov ni netočen, saj je bila nezakonitost ugotovljena s strani pristojnega državnega organa, to je IP RS. Razsodišče ob tem poudarja, da bi šlo za kršitev prvega člena kodeksa le v primeru očitnih napak ali nepreverjanja točnosti zbranih informacij. Tega pa pri obravnavanih prispevkih razsodišče ne ugotavlja.

Pritožnik novinarju očita kršitev 2. člena Kodeksa, s tem, ko naj bi pri objavi prispevkov deloval nekorektno in ko naj bi poročal nedosledno, pristransko ter na populistični način. Očitek ni konkretiziran in je očitno neutemeljen, saj je kršitev tega člena utemeljena le v primerih osebno žaljivega predstavljanju podatkov in dejstev, česar pa v obravnavanih prispevkih ni bilo in česar pritožnik tudi ne uveljavlja.

3. člen Kodeksa naj bi novinar kršil s trditvama, da je bil zoper odvetniško pisarno pred Odvetniško zbornico Slovenije uveden postopek in da je odvetniška pisarna povezana s primerom gledalca, predstavljenega v prispevkih. Za zadnji primer smo že navedli, da po mnenju razsodišča iz prispevkov ni mogoče sklepati tako, kot trdi pritožnik. Glede prvega pa, četudi bi šlo za hude obtožbe, je novinar pridobil in objavil odziv pritožnika, zato kršitve 3. člena ni bilo.

Pritožnik zatrjuje, da naj bi novinar kršil 4. člen Kodeksa s tem, ko naj ne bi »navedel vseh podanih dejstev in pojasnil«. Do kršitve tega člena kodeksa bi prišlo, če bi novinar zamolčal informacije, ki so ključne za razumevanje obravnavane teme. Tega pri obravnavanih prispevkih po prepričanju razsodišča ni bilo. Novinar je predstavil ključna dejstva v zvezi s spornim pridobivanjem osebnih podatkov in spornimi izterjavami domnevno neplačanih parkirnin v tujini. Ne more pa pritožnik, ki je v zadevo vpleten in ima pri tem jasne motive, zahtevati in pričakovati, da bo novinar sledil le njihovim razlagam in vključeval le sogovornike, ki so jih predlagali. Kršitve tega člena Kodeksa torej ni bilo.

Kršitve 10. člena Kodeksa pritožnik v pritožbi ni konkretiziral in utemeljil. Razumeti je, da se očitek glede potvarjanje vsebine pri montaži, napovedi, naslovih in podnapisih, kot pravi Kodeks, nanaša na mednaslov »Ljubljanska odvetniška pisarna protizakonito do osebnih podatkov«. Že zgoraj je razsodišče utemeljilo, da takšen naslov ne more biti sporen, saj je bila trditev točna in temelji na ugotovitvi pristojnega državnega organa.