Marand, zanj Odvetniška pisarna Zakonjšek d.o.o., proti Dejanu Steinbuchu, odgovornemu uredniku Portal Plus

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščič (podpredsednica), Davorin Koron, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Sonja Merljak Zdovc, Ranka Ivelja (člani), je na seji 17. oktobra 2017 v primeru Marand, zanj Odvetniška pisarna Zakonjšek d.o.o., proti Dejanu Steinbuchu, odgovornem uredniku Portal Plus, ugotovilo, da je odgovorni urednik kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Marand, zanj Odvetniška pisarna Zakonjšek d.o.o., proti Dejanu Steinbuchu, odgovornemu uredniku Portal Plus

Marand, njegovi zastopniki, se pritožujejo zaradi objavljene anonimke in uredniških komentarjev ob njeni objavi v prispevku Na pediatrični kliniki bo vsak čas počilo: zaposleni nad Rajka Kendo in ljudi iz ozadja s težko anonimko!, objavljenem na Portalu Plus 26. 4. 2017. V besedilu se družbi Marand d.o.o. in njenima direktorjema Tomažu Gorniku in Andreju Marčiču po mnenju pritožnika neutemeljeno in na senzacionalističen način očita protipravno prilaščanje javnih sredstev. Meni, da gre za hude obtožbe, ki naj ne bi imele nobene realne osnove. Družba Marand d.o.o. pojasnjuje, da je bila za poslovno sodelovanje z Ministrstvom za zdravje kot najugodnejši ponudnik za ureditev informacijskega sistema v UKC Ljubljana izbrana v postopku javnega naročila. Sporni prispevek, katerega jedro je bilo anonimno pismo domnevno zaposlenih na Pediatrični kliniki, po trditvah pritožnika navaja več neresničnih in žaljivih navedb:
– Tomaž Gornik je pijavka in grobar v IT zdravstvu;
– Tomaž Gornik in Andrej Marčič (oba direktorja Maranda op. NČR) lažeta in zavajata ter kradeta javni zdravstveni denar, ki bi moral biti namenjen pacientom;
– Tomaž Gornik je dejal, da sta Rajko Kenda in Borut Miklavčič za Marandov informacijski sistem pridobila milijonsko provizijio, poleg tega naj bi bil informacijski sistem desetkrat preplačan;
– Marand d.o.o. je pred tedni brez vednosti Andraža Kopača na Pediatrično kliniko pripeljal rusko delegacijo iz Moskve;
– Tomaž Gornik z rusko mafijo pere mafijski denar;
– Marand je za svoje skrpucalo (bolnišnični informacijski sitem pediatrične klinike UKCL) dobil od skorumpiranega Boruta Miklavčiča od leta 2009 dalje 3,1 milijona evrov davkoplačevalskega denarja, pri čemer je Tomaž Gornik moral polovico prejetega denarja vrniti Borutu Miklavčiču, ki je to podjetje izbral zaradi velike provizije, kljub temu, da je bila njihova ponudba nekajkrat dražja od konkurenčnega ponudnika;
– Andraž Kopač in Milan Črv se Tomaža Gornika bojita, zato si ne upata izvesti revizije spornih poslov Maranda z UKCL;
– Tomaž Gornik je preprečil odstranitev direktorja Pediatrične klinike Rajka Kende;
– Tomaž Gornik se je hvalil, da bo zrušil ministrico Milojko Kolar, ker ga je ovadila zaradi podobno slabih izdelkov na e-Zdravje, kjer nič ne deluje;
– Tomažu Gorniku informacije posreduje Katarina Kralj, uslužbenka MZ, ki se, tako kot Kenda in drugi politiki, zelo rada vozi v zasebnem letalu in na zasebni jahti Maranda, ki sta ju plačali pacienti;
– Tomaž Gornik in Andrej Marčič Katarino Kralj »držita« z intimnimi videoposnetki iz Marandovega zasebnega letala;
– podobne lopovščine počne Marand tudi v drugih, predvsem državnih podjetjih, kjer ima na plačilnih lisath skorumpirane šefe;
– Andrej Marčič razlaga, kako je nedotakljiv, saj za Marand skrbijo Pristop, SD in bivši člani LDS, vsi pa so na plačilni listi Maranda;
– Marand opravja fiktivne storitve, ki v UKCL znašajo na leto več kot 7 milijonov evrov.

Temu je odgovorni urednik medija Portal Plus Dejan Steinbuch v podnaslovu dodal, da gre za umazanijo, posamezniki in podjetja pa naj bi bili vmešani v »finančno-korupcijsko hobotnico v UKC Ljubljana.« Steinbuch piše »da gre za eno najhujših anonimk, kar smo jih kdaj videli, ki razkriva grozljive razsežnosti korupcije in klientelizma v našem zdravstvu«.

Pritožnik v navedbah vidi kršitve 1., 2., 3., 15., 17. in 18. člena. Prvi člen naj bi urednik kršil, ke ni preveril nobene od navedb iz anonimke. Prav tako se ni pred objavo obrnil na nobenega od v anonimki omenjenih ljudi. S podnaslovom in komentarjem pa je bralcem dajal vtis, da gre za resnične informacije, saj da je v javnem interesu, da se javnost seznani z obtožbami iz anonimke. Iz njegovega pisanja izhaja, da čeprav gre za anonimko, nepreverjenim obtožbam verjame in poziva kriminaliste in organe pregona, naj ukrepajo.
Zaradi nekorektnega in osebno žaljivega predstavljanja dejstev naj bi kršil tudi 2. člen . Podatki, ki jih je objavil v anonimki, so neresnični, nekorektni in osebno žaljivi (»pijavka in grobar IT v zdravstvu«, “lažeta in zavajata, kradeta javni zdravstveni denar”, “dobil od skorumpiranega Miklavčiča«, “fiktivne storitve«, “zavajanja o previsokem plačevanju«, »storitve kaznivih dejanj«, »goljufije«, »izsiljevanje in nezakonito snemanje«). Vse te neresnične očitke je treba v celoti zavrniti, saj posegajo v ugled pritožnika in njegovih zastopnikov, je še navedeno v pritožbi.
Dejan Steinbuch je objavil hude obtožbe, pred tem pa ni poskušal pridobiti odziva podjetja oziroma njegovih predstavnikov, ki jim očita vsa ta dejanja, kar zahteva 3. člen kodeksa. Prav tako ni opozoril, da gre za nepreverjene informacije, ki so zasnovane izključno na anonimnem pisanju. S svojim komentarjem in podnaslovom je posredno dal bralcem vedeti, da je lahko vsaj tretjina zapisanega resnična. Pritožnik opozarja, da velja določilo o potrebnosti iskanja odziva tudi tedaj, ko so informacije povzete iz drugih medijev.
Pritožnik je prepričan, da je Dejan Steinbuch kršil tudi 15. člen kodeksa, saj ob očitno nepreverjeni anonimki bralce v podnaslovu in komentarju navaja k temu, da naj bi bilo to, kar je zapisano v anonimki, resnično oziroma naj bi bila resnična vsaj tretjina. Tako se torej mnenje in vsebina prepletata na način, da lahko bralec dobi vstis, da uredništvo stoji za anonimko.
Urednik Portala PLUS ni spoštoval zasebnosti nobene od poimensko izpostavljenih oseb; številne med njimi niso javne osebnosti, pa so jim vseeno očitana različna huda dejanja, ki jih niso storile, še piše v pritožbi. S tem naj bi kršil 17. člen kodeksa.
Glede na to, da je jedro članka v Portal Plus anonimka, ki brez dokazov ali kakšnekoli opore v morebitnem preiskovalnem procesu s prepričanjem zaznamuje vrsto oseb kot storilke kaznivih dejanj, v tem primeru ni bila spoštovana domneva nedolžnosti. Hkrati pa je po objavi anonimke uredništvo kritiziralo policijo, kriminaliste in vodstvo UKC, ker zoper te ljudi ne ukrepajo dovolj odločno, čeprav je organe pregona o anonimki obvestilo šele nekaj dni po objavi. S tem je bil po mnenju pritožnika kršen 18. člen kodeksa.

Urednik Portala Plus Dejan Steinbuch je na pritožbo odgovoril.

Kot je zapisal, so anonimno pismo objavili brez posegov v vsebino, vendar pa so dodali uvod, v katerem so povedali, da je njihov medij o razmerah na Pediatrični kliniki in Rajku Kendi do tedaj objavil več prispevkov, a so se razmere po tem vselej “potuhnile”. Ker »višje inštance« molčijo, dodaja, je film počil zaposlenim, ki so poslali anonimno pismo, v katerem ne prizanašajo ne Rajku Kendi ne tistim, ki naj bi bili vmešani v finančno-korupcijsko hobotnico v UKC. »Morda se bo kriminalistom, ki se včasih pri uvedbi preiskav sklicujejo na objave v medijih, zdelo dovolj zanimivo za obravnavo«, piše Steinbuch.
Kot pravi, že dve leti intenzivno spremljajo dogajanje v slovenskem zdravstvu, kjer so v javnem interesu razkrili že kar nekaj škandalov in afer. UKCL je pogosto predmet njihovega pisanja, zaradi tega so bili kot uredništvo deležni groženj, opozoril, kazenskih ovadb in odškodninskih tožb. Omenjena anonimka ni prva, ki je prišla iz UKCL, bilo jih je že več. Nekatere so povzeli ali deloma objavili. Glede te pa se je odgovorni urednik odločil, da jo (27. aprila) – nekaj ur po objavi – umakne s spleta, saj so bile v njej tudi navedbe o domnevnih kaznivih dejanjih, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Bralcem je nekaj dni za tem pojasnil ozadje svoje odločitve.
Takoj po koncu prvomajskih praznikov je anonimko s spremnim dopisom poslal generalnemu državnemu tožilcu in ga zaprosil, naj jo posreduje krajevno pristojnemu tožilstvu, saj da gre bodisi za sum kaznivega dejanja krive ovadbe bodisi za sum več kaznivih dejanj, opisanih v anonimki. Dobili so potrdilo, da je bila anonimka poslana v pristojno odločanje Specializiranemu državnemu tožilstvu.
Po mnenju odgovornega urednika je bilo ravnanje v primeru anonimke korektno, v njem ni sledu naklepa. Se je pa Dejan Steinbuch 4. maja srečal z Andrejem Marčičem. Čeprav mu je pojasnil, da je stvar korektno predal državnemu tožilstvu, je Marand v naslednjih tednih začel proti Portalu PLUS pravo ofenzivo. Uredništvo je doslej prejelo dve grožnji s tožbo, če ne razkrije avtorja anonimke, poleg tega pa še več opozoril iz visokih lobističnih krogov.
Marand je, tako Steinbuch, po njihovih ugotovitvah s posli na področju IT storitev, v zadnjih petih letih od UKC prejel prek 2 milijona evrov, zanj pa so razvijali tudi nekatere storitve, ki po trditvah zaposenih niso celovite. V sporni anonimki so se pojavile tudi trditve, ki namigujejo, da Marandovo poslovanje z UKC ni bilo povsem pošteno. Marand se sicer v odgovoru oziroma prikazu nasprotnih dejstev, ki jih je Portal Plus objavil, ni natančno opredelil do posameznih navedb, pač pa je na splošno zavrnil vse očitke in obtožbe. »Občutek še imamo«, tako odgovorni urednik Steinbuch, »da je ponovno na prvem mestu vprašanje, kdo je »žvižgač«, oziroma da se preganja medij, ne ugotavlja pa se vsebina«. Izraža prepričanje, da je dejanski namen podjetja Marand stopnjevanje pritiska na medij, ki si je drznil prebiti medijski molk in objaviti dokument, v katerem je, po njihovem prepričanju precej več, kot je to videti na prvi pogled.

SKLEP:

Odgovorni urednik Portala Plus Dejan Steinbuch je kršil 1., 2. in 3. člen, ni pa kršil 15., 17. in 18. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Odgovorni urednik Portala Plus se je, kot je razvidno iz objavljenega prispevka in odgovora na pritožbo, odločil, da objavi anonimno pismo s hudimi obtožbami zoper vodstvo družbe Marand, ker je domneval, da je vrsta obtožb upravičenih, pa tudi zato, da bi spodbudil pristojne, da obtožbe preverijo. Novinarsko častno razsodišče meni, da dobri in pomembni motivi mediju ne dajejo pravice, da objavi informacije, ki jih novinar (ali urednik) ni niti poskusil preveriti. Ali drugače: anonimna pisma so lahko dragocen vir informacij, ki pa jih mora novinar tako kot vsak drug namig, domnevo, izjavo posameznika ali skupine … skrbno preveriti in navesti dejstva in argumente, ki govorijo v prid objavljenega. Dejan Steinbuch tega ni storil. Zadovoljil se je z objavo anonimke. Sumljivo mu ni bilo niti to, da se številke, s katerimi razpolaga uredništvo, ne ujemajo s številkami, navedenimi v anonimki. NČR zato meni, da je kršil 1. člen kodeksa. V enem od svojih prispevkov, v katerem je pojasnjeval, zakaj je anonimko umaknil s portala, je sicer priznal, da bi si morali zaradi (hudih) obtožb pred objavo vendarle pridobiti nasprotna mnenja, vendar pa se ljudem, na katere so letele nepreverjene obtožbe, ni opravičil. Le v tem primeru bi NČR v skladu s 1. členom lahko urednika oprostilo obtožb.

NČR se strinja, da so izrazi, uporabljeni v anonimki, »pijavka in grobar«, »lažeta in zavajata ter kradeta«, »izsiljevanje« itd. brez novinarske opore v argumentih in dejstvih o ljudeh, ki jih zadevajo. Izrazi so po mnenju NČR tudi osebno žaljivi. Ker je odgovorni urednik objavil anonimko z osebno žaljivimi izrazi, je kršil 2. člen kodeksa.

Dejan Steinbuch se je, kot je razvidno iz gradiva, osem dni po objavi in teden dni po umiku članka sestal z enim od direktorjev Maranda in ga obvestil, da je anonimko predal organom pregona. Toda takšo srečanje po dobrem tednu in kasnejša objava popravka, ko članka na Portalu Plus sploh ni bilo več, ne zadostita določilu 3. člena, ki zahteva, da je ob hudih obtožbah treba pridobiti odziv obtoženih praviloma v istem prispevku oziroma takoj, ko je to mogoče. Odziv družbe Marand je bil objavljen potem, ko so anonimko s portala že umaknili. NČR zato meni, da je odgovorni urednik kršil 3. člen kodeksa.

NČR meni, da je vsebinska ločnica med urednikovim komentarjem in anonimko jasna, zato ni prepoznalo kršitve 15. člena. Iz komentarja , ki je bil objavljen skupaj z anonimko, je sicer razvidno, da se z delom zapisanega v anonimki Dejan Steinbuch strinja, vendar pa lahko bralec še vedno razbere, da gre za urednikov komentar. NČR ob tem še opozarja, da Steinbuch ni zapisal, da je resnična »tretjina zapisanega«, pač pa je trditev postavil v pogojnik »Tudi če je res le tretjina …« in se s tem omejil.

Anonimka, ki jo je objavil Portal Plus, bi za ljudi, ki v njej nastopajo in niso javne osebe, lahko pomenila neutemeljen poseg v njihovo zasebnost, vendar pa je NČR v utemeljitvi kršitve 1. člena že pojasnilo, da navedbe v anonimki niso bile preverjene, kar pomeni, da veljajo, dokler ni dokazano drugače, za neresnične, zato ni osnove za odločanje o razkrivanju zasebnosti in kršitvi 17. člena kodeksa. Sicer pa, kot rečeno, zaradi objave anonimke z nepreverjenimi navedbami je NČR ravnanje odgovornega urednika že sankcioniralo.

Kar zadeva morebitno kršitev 18. člena, NČR ugotavlja, da je odgovorni urednik anonimko šele predal policiji, kriminalistom in tožilstvu, torej ni mogoče govoriti o predkazenskem postopku oziroma o osumljenih, obtoženih ali njihovih žrtvah. Portal Plus v tem primeru ni neetično poročal s področja pravosodja, kar sankcionira 18. člen. Zato NČR ni ugotovilo kršitve 18. člena.