Rastko Močnik proti v.d. odgovornega urednika Gregorju Knafelcu in Luki Deklevi, oba Delo

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Davorin Koron, Ranka Ivelja, Neva Železnik, Anja Gorenc, Sonja Merljak Zdovc (člani), je na seji 23. januarja 2018 v primeru Rastko Močnik proti v. d. odgovornega urednika Gregorju Knafelcu in v. d. urednika Pisem bralcev Luki Deklevi (v času vložitve pritožbe), oba Delo, odločilo, da urednika nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Rastko Močnik proti v.d. odgovornega urednika Gregorju Knafelcu in Luki Deklevi (oba Delo)

Rastko Močnik se je pritožil zoper članek Pomlad sredi socializma novinarke Valentine Plahuta Simčič, ki je bil 26. 5. 2017 objavljen v Delu. Pritožnik navaja, da je zapis v uvodu članka, da so bila petdeseta leta dvajsetega stoletja čas socrealizma, neresničen. Meni, da je Delo (v. d. odgovornega urednika Gregor Knafelc) z objavo te informacije kršilo 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju: Kodeksa), saj je objavilo netočno informacijo, ki je ni preverilo. Pritožnik je zahteval objavo popravka; ker pa Delo tega ni objavilo, Močnik očita kršitev 1. člena Kodeksa tudi Luki Deklevi, v. d. urednika Delove rubrike Pisma. Ob tem meni, da sta zaradi neobjavljenega popravka 4. člen Kodeksa kršila tako Knafelc kot Dekleva.
Rastko Močnik pravi, da petdeseta niso bila čas socrealizma. Opozarja na govor Miroslava Krleže O svobodi kulture iz leta 1952 (na Tretjem kongresu Zveze književnikov Jugoslavije), ki velja za dokončni obračun s socialističnim realizmom v Jugoslaviji. Aleš Gabrič v članku Slovenska agitpropovska kulturna politika 1945 -1952 navaja, da je imel tretji kongres Zveze književnikov Jugoslavije, ki je potekal od 5. do 7. oktobra 1952 v Ljubljani, velik pomen za umetniško prizorišče. Socialistični realizem je dokončno izbrisal iz kulturnopolitičnega besednjaka.
Paternu, Glušič in Kmecl v Slovenski književnosti 1945 – 965 pišejo, da se je proti koncu štiridesetih let prva generacija povojnih pripovednih prozaistov idejno vrnila k izhodiščem socialnokritičnega realizma iz tridesetih let.
Pojmovnik slovenske umetnosti 1945 – 2005 pod besedno zvezo socialistični realizem navaja, da je bilo obdobje socialističnega realizma vseskozi tesno vezano na politične spremembe v SFRJ – najprej postopno uvajanje modela in težnja k čim večji homogenizaciji umetnosti v skladu s sovjetskim vzorom, njegovo stopnjevanje ob prvih kritikah s strani Sovjetske zveze (SZ) in nato ob zaostritvah v času informbirojevske krize ter končno odstop od normativne estetike s približevanjem Jugoslavije Zahodu v začetku 50. let. Takrat se je v okviru nove kulturne politike komunistična oblast odpovedala dogmatični estetski shemi socialističnega realizma in kot uradno umetnost, ki naj Jugoslavijo v tujini predstavlja in propagira kot svobodno državo, sprejela zmerni modernizem.

Luka Dekleva, v. d. urednika Pisem bralcev, in Gregor Knafelc, v. d. odgovornega urednika Dela (v času vložitve pritožbe), sta na pritožbo odgovorila. Pravita, da nista novinarja in ne avtorja članka in da ni podana pasivna legitimacija za vložitev pritožbe. Ob tem pa opozarjata, da 1. člen Kodeksa sploh ni bil kršen, saj da je sporen del povedi, ki je zapisan v podnaslovu članka, naslove in podnaslove pa da je vedno treba presojati upoštevaje vsebino in kontekst celotnega članka. Pravita, da točne ločnice oziroma točne letnice konca nekega zgodovinskega obdobja običajno ni mogoče natančno določiti oziroma mnenja o tem niso vedno povsem enotna. Dekleva in Knafelc menita, da iz Pojmovnika slovenske umetnosti 1945 – 2005 izhaja, da je socialisticni realizem trajal od 1945 do 1952.

Glede domnevne kršitve 4. člena pravita, da niso bile zamolčane nobene informacije, zlasti pa ne informacije, ki bi bile ključne za razumevanje obravnavane teme. Opozarjata tudi, da NČR ni pristojno za obravnavanje zahtevkov, ki se nanašajo na popravke, in da pritožnik objave popravka po Zakonu o medijih sploh ni zahteval, saj je želel objavo v Pismih bralcev, kjer da urednik sam odloča, ali bo posamezno pismo objavil ali ne.

SKLEP:

Gregor Knafelc in Luka Dekleva nista kršila 1. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Kršitve 4. člena Kodeksa NČR ni obravnavalo.

Obrazložitev: Gregor Knafelc, v.d. odgovornega urednika Dela (v času vložitve pritožbe), ni kršil 1. člena Kodeksa, saj napake v članku Pomlad sredi socializma Valentine Plahuta Simčič Novinarsko častno razsodišče ni ugotovilo. Članek je osredotočen na film Vesna. Avtorica ga je umestila v zgodovinski kontekst petdesetih let dvajsetega stoletja, v čas bratstva in enotnosti, delavskih brigad, revolucionarnih parol in vsaj v začetku socrealizma ter opozorila, da je ta filmska uspešnica, posneta leta 1953, delovala, kot da je zunaj tega dogajanja. NČR je sicer pri razsojanju upoštevalo dejstvo, da je Miroslav Krleža leta 1952 na kongresu jugoslovanskih književnikov v Ljubljani ostro obsodil kulturni ždanovizem in obvezno uvedbo socrealizma ter začrtal pot t. i. humanističnemu realizmu, vendar sodi, da je pritožnik trditev v pritožbi zasnoval preveč togo. Konec socrealizma je pač težko zamejiti z nekim natančnim datumom, saj so se njegove sledi pojavljale tudi v poznejših letih. Posebej pa želi NČR opozoriti, da temeljna vsebina članka sploh ne zadeva razprave o socrealizmu, pač pa film Vesna, ki se je socrealizmu poskušal izogniti. Film torej, ne socrealizem, je jedro vsebina članka; socrealizem je zelo minimalen del zgodovinskega konteksta v članku. Poleg tega avtorica ni zgrešila, ko je socrealizem umestila v petdeseta leta 20. stoletja, saj se je v petdesetih letih še pojavljal.

Luka Dekleva, urednik Pisem bralcev (v času vložitve pritožbe), zaradi neobjave pisma pritožnika ni kršil 1. člena Kodeksa, saj ni zavezan objaviti vseh pisem. NČR ne more posegati v uredniške odločitve.

Razsodišče lahko obravnava le kršitve v objavljenem prispevku, ne pa morebitne objave oziroma neobjave pisem bralcev ali popravkov. Objava pisma bralcev je uredniška odločitev, v katero razsodišče ne more posegati. Popravke ureja Zakon o medijih, zato se razsodišče po svoji ustaljeni praksi do njih ne opredeljuje. Zaradi vsega naštetega razsodišče ni obravnavalo domnevne kršitve 4. člena kodeksa.