Odvetnik Daniel Planinšec proti odgovorni urednici SVET24 Petri Rupnik

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Davorin Koron, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Jernej Rovšek, Katarina Vučko (člani), je na seji 27. februarja 2018 v primeru odvetnik Daniel Planinšec proti odgovorni urednici SVET24 Petri Rupnik odločilo, da urednica ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Odvetnik Daniel Planinšec proti odgovorni urednici SVET24 Petri Rupnik

Odvetnik Daniel Planinšec (v nadaljevanju pritožnik) v pritožbi z dne 11. 12. 2017 očita odgovorni urednici časopisa SVET24 Petri Rupnik (v nadaljevanju urednici), da je z objavo članka z naslovom »Zagorela vozila pri znanem slaščičarju«, ki je bil objavljen dne 28. 11. 2017, kršila 2., 3., 4. in 5. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju Kodeks).
Pritožnik v pritožbi zatrjuje, da je urednica kršila omenjene člene Kodeksa, ker je dovolila objavo omenjenega članka, ki naj bi vseboval številne neresnice in nepreverjene informacije in ker ni objavila njegovega demantija, ki ga je zahteval 1. 12. 2017. Pritožnik ni navedel, s katerimi navedbami naj bi bil kršen kateri člen Kodeksa. V pritožbi je navedel, da novinar v članku ni preveril informacij, ki jih navaja; s tem je posegel v njegovo čast in dobro ime ter mu povzročil nepopravljivo škodo.
Pritožnik navaja, da ni res, da naj bi prevzel Šalamonovo podjetje in da naj bi drug proti drugemu sprožila vrsto tožb. Eno je Marsel Šalamon s. p., ki je šel v osebni stečaj junija 2013, drugo pa družba Prvi rogljiček d.o.o., ki je bila ustanovljena konec leta 2012. Proti Šalamonu ni izgubil nobene tožbe, prav tako ne drži, da naj bi ga odvetniška zbornica kaznovala zaradi postopkov ob prevzemu. Zoper Šalamonove ni nikoli vložil nobene tožbe. Zoper pritožnika pa je drug družbenik, Žan Šalamon, vložil samo eno tožbo, in sicer da je pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža razvezana zaradi neizpolnitve, ki pa jo je izgubil s pravnomočno odločbo sodišča (iz zapisnika o glavni obravnavi, ki ga je priložil pritožnik, je razvidno, da se je zadeva na sodišču končala s poravnavo, s katero je bil tožbeni zahtevek umaknjen – op. NČR). Pritožnik priznava, da ga je za odgovornega spoznala odvetniška zbornica, ker je policiji in upniku na poziv izročil pogodbo glede jahte, ki bi morala biti v stečajni masi. Jahta je bila vrnjena v stečajno maso. Navedeno se je nanašalo na Marsela Šalamona s.p. v stečaju. Glede vseh preostalih očitkov naj bi OZS ugotovila, da pritožnik ni odgovoren. Javno dostopni podatki kažejo, da je Marsel Šalamon v osebnem stečaju in eden redkih, ki mu sodišče ni odpustilo vseh obveznosti in je torej še vedno dolžan upnikom. Tudi ni res, da naj bi prejšnji teden izgubil eno od tožb proti Šalamonu, kot piše v članku, saj ga več kot dve leti ni videl. Na koncu pritožnik navaja svoje domneve, kdo bi lahko bil odgovoren za požig, ki je obravnavan v članku, in v kateri smeri bi morala policija dogodek raziskati.
Pritožnik je pritožbi priložil zahtevo za objavo »demantija«, dve odločbi disciplinske komisije OZS iz let 2013 in 2015, sodni seznam preizkušenih terjatev zoper M. Š., sklep sodišča o ustavitvi postopka odpusta obveznosti M. Š. v osebnem stečaju in zapisnik o glavni obravnavi leta 2015, na kateri je bila v eni zadevi sklenjena sodna poravnava.
Pritožnik je bil pozvan k dopolnitvi pritožbe. V dopolnitvi pritožbe z dne 18. 1. 2018 pritožnik ponovno povzame navedbe v pritožbi. Konkretiziral je trditve v članku, ki naj bi bile neresnične. Prva je: »Planinšec je praktično prevzel Šalamonovo podjetje Prvi rogljiček, zaradi česar sta drug proti drugemu sprožila vrsto tožb«, druga: »Planinšca je zaradi postopkov ob prevzemu družbe Prvi rogljiček odvetniška zbornica kaznovala, ravno prejšnji teden pa naj bi izgubil eno od tožb proti Šalamonu« in tretja: »Marsel Šalamon je v hotelu Stela začel novo podjetniško pot«.
Glede kršitev posameznih členov Kodeksa, ki jih očita urednici in novinarju (pritožnik ni navedel novinarja, ki naj bi bil odgovoren – op. NČR), je pritožnik (dvakrat) citiral vsebino 2., 3., 4. in 5. člena Kodeksa. Le pri 3. členu je še navedel, da niti novinar niti urednica nista stopila kontakt s pritožnikom, da bi pridobila njegov odziv.

Urednica je na pritožbo odgovorila. Uvodoma navaja, da je pritožnik 11. 12. 2017 vložil tožbo zaradi zavrnitve popravka, zaradi česar meni, da bi bilo treba v skladu s Pravilnikom o delu NČR pritožbo zavreči. V nadaljevanju se izreka o očitanih kršitvah, ki jih zavrača. Meni, da pritožba ni zrela za obravnavo, ker pritožnik v nobenem delu ne poda utemeljene obrazložitve domnevnih kršitev, ampak podaja zgolj pavšalne navedbe in prepisuje člene Kodeksa. Navaja, da avtor (urednica ne razkrije, kdo je avtor članka – op. NČR) ni uporabil nobenih žaljivih izrazov ali izrazov, ki bi kakorkoli na osebni ravni zadevali pritožnika, zato očitek o kršitvi 2. člena Kodeksa zavrača. Glede očitkov o kršitvi 3. člena Kodeksa urednica navaja, da v članku ni hudih obtožb, poleg tega jih pritožnik tudi ni navedel. Pritožnik tudi ni navedel, katere podatke naj bi novinar zamolčal, zato zavrača očitek o kršitvi 4. člena Kodeksa. Glede navedbe pritožnika, da je bil kršen 5. člen, urednica odgovarja, da je novinar zapisal, od kod mu informacije, zato ni kršil določbe, da mora novinar, ko objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, na to opozoriti. Urednica na koncu predlaga, da razsodišče pritožbo zavrže oziroma izda sklep, s katerim ugotovi, da členi Kodeksa niso bili kršeni.

SKLEP:

Odgovorna urednica časopisa SVET24 Petra Rupnik ni kršila 2., 3., 4. in 5. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Razsodišče uvodoma ugotavlja, da pritožnik kršitve Kodeksa očita le odgovorni urednici, čeprav v pritožbi in njeni dopolnitvi večkrat omeni tudi »novinarja«, ki pa ga ne imenuje. Ker tudi odgovorna urednica avtorja članka ni razkrila, razsodišče za odgovorno osebo za objavo v skladu z 2. členom Pravilnika o delu NČR šteje odgovorno urednico medija.
Urednica je v odgovoru predlagala, da razsodišče pritožbo zavrže na podlagi 9. člena Pravilnika, ki določa, da NČR zavrže pritožbo, če je v zadevi, ki je predmet pritožbe, začet postopek pri sodišču v Republiki Sloveniji. Urednica je pri tem spregledala razlago, ki jo je sprejelo razsodišče glede Kodeksa in 9. člena Pravilnika ter objavilo 8. 6. 2016 na svoji spletni strani: (http://razsodisce.org/2016/06/razlaga-9-clena-pravilnika-o-delu-novinarskega-castnega-razsodisca). Razsodišče je glede vpliva tožbe na objavo popravka/odgovora na podlagi ZMed sprejelo naslednjo razlago: »Tožba za objavo popravka/odgovora na podlagi Zakona o medijih ne vpliva na postopek in odločanje NČR na podlagi Kodeksa novinarjev Slovenije«. Zadeve na podlagi kodeksa novinarjev in zahteve za popravek namreč niso povezane, saj so temelji za odločanje drugačni in med seboj niso povezani. V obravnavanem primeru ta razlaga velja tudi za pritožnika, ki v pritožbi med drugim očita odgovorni urednici, da brez utemeljenega razloga ni objavila njegovega popravka.
Iz pritožbe in dopolnitve pritožbe je razvidno, da je temeljni očitek pritožnika, da je v članku nekaj netočnih informacij (tožbe med pritožnikom in oškodovancem požiga, ugotavljanje odgovornosti pritožnika pred organi OZS, prevzem oziroma lastništvo družbe Rogljiček in podjetništvo Marsela Šalomona). Te domnevne kršitve bi lahko bile tema za ugotavljanje kršitev 1. člena Kodeksa. Ker pa pritožnik v pritožbi in njeni dopolnitvi ni uveljavljal kršitev tega člena, se razsodišče ni opredeljevalo do očitkov pritožnika o domnevnih netočnostih zbranih informacij in domnevnih napakah v članku.

Novinar ni kršil 2. člena Kodeksa, saj po prepričanju razsodišča nobena trditev v članku ni osebno žaljiva do pritožnika. Sicer pa pritožnik ni navedel, kaj naj bi bilo v članku osebno žaljivo.

Pritožnik ni navedel, kaj naj bi bile v članku hude obtožbe, glede katerih bi moral avtor pridobiti njegov odziv, zato odgovorna urednica ni kršila 3. člena Kodeksa.
Katere informacije, ključne za razumevanje obravnavane teme, naj bi avtor članka zamolčal, pritožnik ni navedel. V pritožbi in dopolnitvi sicer navaja nekatere okoliščine njegovih razmerij z oškodovancem (Marselom Šalamonom) in njegovo poslovno pot, vendar po mnenju razsodišča te okoliščine niso ključne za članek, ki v osnovi obravnava požig, zato urednica ni kršila 4. člena Kodeksa. Poleg tega bi te okoliščine po vsebini lahko bile obravnavane v okviru 1. člena Kodeksa, ki pa ga, kot rečeno, pritožnik ni v pritožbi ni navedel.
Pritožnik tudi ni navedel, kaj naj bi bile nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, na katere bi novinar moral opozoriti. Če se očitek nanaša na navedbo v članku, da je pritožnik med potencialno osumljenimi, NČR opozarja, da je avtor zapisal vir, to je časnik Dnevnik, zato razsodišče ne ugotavlja kršitve 5. člena Kodeksa.
V zvezi s to kršitvijo se urednica v svojem odgovoru sklicuje na stališče »Leo Oblak proti Infonet media«.
V tem primeru naj bi razsodišče sprejelo stališče, da se šteje, da so informacije že preverjene in kot take že znane javnosti, kadar novinar le povzema informacije, ki so jih drugi mediji že objavili. Razsodišče opozarja, da razlaga odgovorne urednice glede tega primera ni pravilna. Res je, da novinar ni odgovoren za kršitev 5. člena, kadar zapiše, od kod mu informacije. Ko pa gre za hude obtožbe, mora novinar vedno pridobiti odziv prizadetega/tih, čeprav jih povzema po drugih medijih. To vsebino ureja 3. člen Kodeksa.