Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Davorin Koron, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Jernej Rovšek, Anja Gorenc, Katarina Vučko (člani), je na seji 27. februarja 2018 v primeru Anuška Delić, novinarka Dela, proti Jelki Zupanič, novinarki Večera, in Matiji Stepišniku, odgovornemu uredniku Večera, odločilo, da sta novinarka in urednik kršila Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Anuška Delić, novinarka Dela, proti Jelki Zupanič, novinarki Večera, in Matiji Stepišniku, odgovornemu uredniku Večera
Anuška Delić, novinarka Dela, je vložila pritožbo zoper Jelko Zupanič, novinarko Večera, ki naj bi Kodeks novinarjev Slovenije kršila v članku z naslovom Simič: Ničesar ne skrivam, objavljenem 6. novembra lani na spletnem mestu vecer.com, naslednjega dne, 7. novembra, pa še v tiskani izdaji Večera na 7. strani. V obeh prispevkih je šlo po mnenju pritožnice za neposredno hudo obtožbo njenega profesionalnega dela, ki jo je izrekel nekdanji direktor davčne uprave Ivan Simič. Novinarka ob tem ni pridobila njenega odziva, čeprav jo je Simič neupravičeno in lažno obtoževal številnih reči.
Tega ni storila, zapiše pritožnica, čeprav ji je celo njen sogovornik na njeno vprašanje odgovoril: »To je bolj vprašanje za novinarko Anuško Delić, ki objavlja stare, že znane podatke. /…/«
Pritožnica meni, da to predstavlja najbolj grobo kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije. Še posebno zato, ker je njen sogovornik, ki je isti dan v Delu dobil izjemno veliko prostora, da je pojasnil vse, kar je v zvezi z njihovim odkritjem želel pojasniti, dejal: »Zato se ne morem znebiti občutka, da gre za naročeni članek.«.
Nadalje pravi, da je novinarka Jelka Zupanič sogovorniku, ki je Delićevo obtoževal, namenila kar 70 odstotkov članka (2365 znakov s presledki od skupno 3409), njej pa nič. S tem je pokazala popolno nepoznavanje razmerja med novinarskimi pravicami in dolžnostmi ter nespoštovanje etičnih načel, kot so izražena v Kodeksu novinarjev Slovenije.
Zato trdi, da je novinarka Jelka Zupanič s tem kršila najmanj 3. člen Kodeksa, ki govori o tem, da mora novinar »pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo«. Kadar to ni mogoče, mora javnosti razloge pojasniti. Tudi tega ni storila.
Poleg tega je kršila 2. člen o izogibanju osebno žaljivemu predstavljanju informacij, saj je prav zato, ker ji ni dala možnosti, da se odzove, na spletnem mestu vecer.com in v časniku Večer javno objavila zbirko izredno žaljivih informacij. S tem je aktivno posegla v njeno pravico do izjasnitve o izrečenih obtožbah.
Pri tem pa javnosti ni posebej opozorila, da gre za nepotrjena ugibanja, zato je kršila tudi 5. člen, ki pravi, da mora novinar javnost opozoriti, kadar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja. Zaradi ravnanja novinarke Večera se je ustvaril vtis, da je vse, kar je njen sogovornik povedal, res.
Poleg Jelke Zupanič, zapiše pritožnica, je kršil 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije tudi odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik, ki je soodgovoren za objavo hudih obtožb na njen račun.
Naslednji dan se ji je v osebnih sporočilih sicer opravičil in priznal krivdo ter prevzel soodgovornost za prispevek, ki ni bil pripravljen v skladu z novinarskim kodeksom. Ponudil ji je, da se odzove, vendar je to ponudbo zavrnila. Prepričana je bila namreč, da ji je bila izjemna škoda že storjena in da bo njen odziv – glede naravo sogovornika, ki je obtožbe izrekel – zgolj podaljšal in poglobil njeno osebno agonijo.
Pritožnica še zapiše, da je bila njena prizadetost zaradi te objave neopisljiva. Svoje delo namreč jemlje izjemno resno. Navede, da to lahko potrdijo njeni kolegi in uredniki. Je članica oziroma partnerica mednarodnih novinarskih preiskovalnih mrež (OCCRP, ICIJ, IRE). Omenjeni objavi v Večeru se ji zdita povezani z najnovejšim razkritjem preiskovalnega novinarskega konzorcija. Huda obtožba o naročenem članku, tako pritožnica, naj bi se posredno nanašala tudi na njeno delovanje v ICIJ.
Potem doda, da če bi jo novinarka pred objavo prispevka poklicala ali z njo stopila v stik, bi ji z velikim veseljem pojasnila, kako so na Delu pripravljali projekt Rajski dokumenti in kako so v razkritih podatkih »našli« Ivana Simiča.
»Predvsem pa bi ji lahko pojasnila, da sta članek o izsledkih, ki izvirajo v Rajskih dokumentih (prav zato, ker sta njen soprog in Ivan Simič sprta, zaradi česar bi se lahko v javnosti ustvaril vtis o konfliktu interesov) pripravila kolega Novica Mihajlović in Nejc Gole.« Pritožnica trdi, da so v uredništvu Dela ravnali v skladu s 24. členom Kodeksa novinarjev Slovenije, četudi je šlo zgolj za možnost vtisa o konfliktu interesov.
In še doda, da je bil ta članek zgolj prvi v seriji člankov, ki so nastali na podlagi novinarskega preiskovanja v okviru projekta Rajski dokumenti, na katerem je sodelovala kot članica Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev. V obtožbi, da je bil naročen, ni niti trohice resnice, izrekel pa jo je bivši javni uslužbenec, nekdanji prvi mož davčne uprave, ki so ga, tako pritožnica, ujeli z rokami v davčni marmeladi.
Novinarka Jelka Zupanič in odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik sta odgovorila na pritožbo.
Jelka Zupanič zapiše, da ji je urednik naročil, naj pridobi odziv na članek Za Ciper kliči Ivana Simiča. Članek so napisali novinarji: Novica Mihajlović, Nejc Gole, Anuška Delić in Jan Bratanič. Simič se je odzval pozno popoldne, svoje besedilo je avtoriziral, prispevek je avtorica dokončala v poznih večernih urah. Pravi, da je bilo iz članka jasno razvidno, da gre izključno za njegov odziv. Na spletu so ga objavili okoli 22.30, po zaključku pogovora s Simičem v Odmevih na nacionalni televiziji. Naslednji dan je njen članek v skrajšani obliki izšel tudi v tiskanem Večeru.
Anuška Delić ji očita, da ni istočasno s Simičevim odzivom na njeno pisanje v Delu objavila njenega pojasnila. Le tako ne bi kršila 3. člena Kodeksa. Vsak novinar bi kršil ta člen, če ne bi v istem članku objavil tudi odziva druge strani, še dodaja. A Delićeva ne pove, da bi morali na njen odziv spet hkrati dobiti odziv Simiča. In to bi lahko trajalo neskončno dolgo. In končno, da so tudi v Odmevih poklicali le Ivana Simiča in mu omogočili, da se odzove na obtožbe, zapisane v Delu.
Zupaničeva je še poudarila, da je Delićevi uredništvo Večera takoj, ko je bilo mogoče, že zjutraj, 7. novembra lani, dalo možnost, da se odzove. Vendar tega ni želela. Poleg tega se ji je uredništvo takoj opravičilo na spletu, v tiskani izdaji pa naslednji dan.
Dodaja, da je Delićeva šele 10. novembra v Delu objavila članek Odgovori Ivanu Simiču o Ivanu Simiču.
Jelka Zupanič pravi, da se Anuška Delić zaradi konflikta interesov, kot jih je sama pojasnila, ni izločila – kar zahteva 24. člen kodeksa (njen mož Franci Zavrl in Ivan Simič naj bi bila sprta), saj je bil članek Za Ciper kliči Ivana Simiča objavljen v Delu in nanj se je pač gospod Simič odzval tudi v Večeru.
Matija Stepišnik pritožbo na NČR zavrača kot neutemeljeno.
Pojasnjuje, da so se v Večeru takoj, ko je v Delu mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev objavil zgodbe, povezane s tako imenovanimi Rajskimi dokumenti, odločili, da zgodbo povzamejo in obdelajo, kolikor so jo, glede na omejene vire, lahko. Ker so prve objave med Slovenci, ki so se znašli v Rajskih dokumentih, najbolj izpostavile podjetnika, nekdanjega direktorja Fursa (v njegovem času Dursa) Ivana Simiča, so poiskali njegov odziv. V pogovoru z novinarko Jelko Zupanič je res izrekel nekaj hudih obtožb na račun Delove novinarke Anuške Delić, ki je na Delu glavna avtorica tovrstnih zgodb, saj je članica konzorcija preiskovalnih novinarjev. Iz Simičevega pogleda/odziva na njegovo pojavljanje v Rajskih dokumentih pa je bilo, poudarja, jasno razvidno, da gre izključno za njegov odziv.
Matija Stepišnik priznava, da je Simič s svojimi izjavami posegel v integriteto Delove novinarke. Njegovo obtožbe so bile tako hude, da so terjale odziv. Priznava, da bi bilo najbolje, če bi odziv Delićeve na izjave Ivana Simiča poiskali takoj. Zato ji je naslednji dan že zjutraj pisal in jo prosil, da se na navedbe Ivana Simiča odzove. Za to možnost se po premisleku ni odločila.
Ker so v uredništvu razumeli prizadetost novinarske kolegice, so se ji zato, ker odziva niso poiskali takoj, ampak nekaj ur kasneje, tudi po notranji razpravi v uredništvu, na spletni strani in dan kasneje v tisku opravičili https://www.vecer.com/simic-nicesar-ne-skrivam-6343374
in se od Simičevih izjav distancirali.
Zapisali so: »Navedbe Ivana Simiča, nekdanjega direktorja davčne uprave, vsebujejo hude obtožbe na račun Delove novinarke Anuške Delić in Francija Zavrla. Uredništvo bi v skladu s Kodeksom novinarjev Slovenije moralo pridobiti odziv oseb, na katere se obtožbe nanašajo, a tega včeraj ni storilo. Zavedamo se, da je bila z objavo škoda povzročena, a smo Delićevo za odziv prosili danes. Za to možnost se ni odločila. Na Večeru nimamo nobenega razloga, da bi dvomili v profesionalno in verodostojno delo novinarke Delićeve, naš namen je bil pridobiti Simičev odziv na njegovo pojavljanje v tako imenovanih Rajskih dokumentih. Za profesionalno napako se opravičujemo in jo obžalujemo. Uredništvo Večera« Matija Stepišnik meni, da se 90 odstotkov slovenskih uredništev za takšno opravičilo ne bi odločilo. Rekli bi, da so ji dali možnost odziva, pa se zanj ni odločila.