Borut Novak poti Janiju Muhiču POP TV – Novinarsko častno razsodišče

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Ranka Ivelja, Brigita Mohorič, Jože Možina (člani) je na seji 16. septembra 2004, v primeru Borut Novak proti novinarju POP TV Janiju Muhiču razsodilo, da Jani Muhič ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Borut Novak poti Janiju Muhiču POP TV

Borut Novak novinarju Janiju Muhiču očita, da je v oddaji 24 ur kljub izrecni prepovedi prikazal posnetek, na katerem pritožnik vklenjen v lisice v spremstvu policije zapušča prostore Komunale Novo mesto, s čimer je posegel v njegovo zasebnost. Zato mu očita kršitev 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Novinarju še očita, da pri poročanju ni upošteval, da človek ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. K temu je dodal, da ni bil pazljiv pri omembi imen in objav slik osumljencev iz predkazenskega postopka, s tem, ko je objavil fotografije in ime pritožnika, pri čemer je navedel, da je zoper njega vložena ovadba, in objavil domnevo, da je bil državni proračun oškodovan za več kot 100 milijonov tolarjev. Zaradi vsega naštetega pritožnik meni, da gre za kršitev 21. člena kodeksa. Muhiču še očita, da ni poskušal pridobiti odziva tistih, ki jih informacije zadevajo, javnosti pa ni obvestil, da je zaradi nezakonitega, ponižujočega in nepotrebnega postopka, kršitve dostojanstva ter nezakonitega pridržanja zoper odgovorne sprožen postopek na MNZ ter nadzorstvena pritožba na Vrhovno državno tožilstvo. Niti ni poročal o tem, da je Novak žrtev nasprotujočih si interesov. Na ta način pritožnik utemeljuje kršitev 2. člena kodeksa. Novinar bi po mnenju pritožnika moral razkriti, da je vir njegovih informacij konkurenčna družba in se zato iz komentiranja izločiti. Ker je zamolčal konflikt interesov, novinarju očita, da je kršil 19. člen kodeksa.

Jani Muhič v odgovoru najprej opozarja, da je o sumljivih poslih in kriminalistični preiskavi na novomeškem podjetju Komunala pripravil devet prispevkov. Praksa slovenskih medijev je taka, da posnetek, posnet na javnem mestu, objavijo. Borut Novak je bil takrat kot direktor javnega podjetja javna oseba. V prispevkih, kjer gre za storitve kaznivega dejanja, novinar pojasnjuje, da ni poročal od odmevnih kaznivih dejanjih kot o dejstvih, ampak je pri tem uporabil pogojnik. Navedel je tudi, da bo tožilstvo ob kazenskih ovadbah morda zahtevalo njihovo dopolnitev. Navedba Novakovega imena se je kasneje tudi uradno izkazala kot točno dejstvo o identiteti preiskovanca. Z Novakom se je večkrat pogovarjal po telefonu in poskušal pridobiti njegovo izjavo, vendar je ta odvrnil, da se ne more pogovarjati, oziroma, da o tem ne bo govoril. O klicih lahko pričajo izpiski klicanih številk z Muhičevega mobilnega telefona. Prispevka o konkurenčnih družbah pa sploh ni pripravljal sam, ampak kolegici, torej vodstvo ene od konkurenčnih družb ni bilo vir informacij.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče razsoja, da novinar POP TV Jani Muhič ni kršil 2., 19., 20., in 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR ugotavlja, da 2. člen kodeksa, ki določa, da mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih informacije zadevajo, ni bil kršen, saj je novinar odziv poskušal pridobiti, kar po njegovih navedbah dokazujejo tudi izpiski klicev z njegovega mobilnega telefona. Kot se je izkazalo, je imel Borut Novak v prispevkih Janija Muhiča objavljenih pred in po aretaciji obilo priložnosti za predstavitev svojega pogleda na dogajanje, saj so objavljene številne njegove izjave. Za primere, ko se to ni zgodilo, pa Muhič navaja, da je z Novakom večkrat govoril, vendar ta ni bil pripravljen nastopiti tudi pred kamero. Pregled objavljenih prispevkov kaže, da je novinar delo opravil profesionalno korektno, ker je Novak na novinarskih konferencah in z izjavami, ki jih je dal novinarju, povedal praktično vse, kar naj bi po njegovih navedbah novinar zamolčal.

Očitana kršitev 19. člena ne vzdrži presoje, ker pritožnik napačno pojmuje člen kodeksa, ki se nanaša na konflikt interesov. Ta člen govori o neizogibnih interesnih povezavah, ki novinarju utegnejo prinesti osebne koristi in ki jih mora novinar javnosti razkriti in ne o tem, kdo je novinarjev vir informacij. Poleg tega je novinar v svojem odgovoru opozoril, da neposrednega stika z družbo, ki naj bi bila njegov informator, ni imel (čeprav je v prispevkih omenjena), prispevke o njej pa so pripravili drugi novinarji.

Aretacija in vklenitev javne osebe na javnem mestu je dejstvo, ki ga novinar ne sme zamolčati. Enako v tem primeru velja za objavo slik. S tem, ko je novinar govoril zgolj o sumu ter uporabljal pogojnike, poleg tega pa navajal, da bo tožilstvo morda zahtevalo dopolnitev ovadbe, je javnost v zadostni meri opozoril, da vklenitev še ne pomeni, da je aretirani tudi kriv. V tem primeru torej ni kršil ne 20. ne 21. člena kodeksa.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 16. septembra 2004

Vili Einspieler

predsednik Novinarskega častnega razsodišča