Sandra Manojlović proti Manci Borko (Delo)


prispevek Mance Borko

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspiler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Brigita Mohorič, Špela Šipek, Davorin Koron in Peter Jančič (člani) je na seji 10. marca 2005, v primeru Sandra Manojlović proti novinarki Dela Manci Borko, razsodilo, da Manca Borko ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: Sandra Manojlović proti Manci Borko (Delo)

Sandra Manojlović očita novinarki Manci Borko, da ji je pripisala izjavo, ki je sama v resnici nikoli ni podala, zato je po njenem mnenju novinarka kršila 1.člen Kodeksa novinarjev Slovenije, po katerem mora novinar preverjati točnost svojih informacij in morebitne napake priznati in popraviti. Manca Borko je v članku »ŠOU-konjak, cigare in majice« pisala o porabi denarja študentske organizacije in v zvezi s tem tudi o večerji petih študentskih funkcionarjev, ob kateri so si privoščili tudi konjak in cigaro,večerjo pa je po poizvedovanju novinarke plačala predsednica Študentske organizacije Maja Potočnik osebno, vendar naj bi ji študentska organizacija denar nato povrnila. To je po pisanju Mance Borko potrdila tudi generalna sekretarka ŠOU Sandra Manojlović, ki pa navedeno zanika in pravi, da z novinarko sploh nikoli ni govorila.

Manca Borko v odgovoru na očitano pojasnuje, da je izjavo res napačno pripisala Sandri Manojlović, vendar je bila, kot pravi, pri preverjanju zavedena. Direktorica ŠOU Maja Potočnik, ki je zanikala, da bi večerja bila plačana na stroške reprezentance, je za potrditev njene izjave novinarko napotila na generalno sekretarko ŠOU in ji tudi posredovala številko njenega mobilnega telefona. Manca Borko pojasnjuje, da generalna sekretaka v pogovoru s Potočnikovo nikoli ni bila omenjena z imenom in priimkom, ampak le s funkcijo. Potočnikova bi morala novinarko torej napotiti na Sandro Manojlović, vendar ji je, kot pojasnjuje novinarka, namesto telefonske številke generalne sekretarke posredovala številko mobilnega telefona študentke, ki je delala v administraciji. V dobri veri, da je govorila z generalno sekretarko, je novinarka napisala članek in izjave pripisala Sandri Manojlović. Verodostojnost računa o plačilu je preverila na vseh pristojnih mestih, pripis izjav napačni osebi pa je novinarka tudi priznala in objavila popravek v rubriki Prejeli smo, kamor je Sandra Manojlović poslala tudi demanti.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da novinarka Manca Borko ni kršila 1.člena kodeksa.


Obrazložitev:

Novinarka je pri svojem delu res napravila napako, ko je izjavo pripisala napačni osebi. Javnost je bila o napaki obveščena z demantijem Sandre Manojlovič v rubriki Prejeli smo. Manca Borko je napako priznala z odgovorom v isti rubriki. S tem je bila izpolnjena zahteva 1. člena kodeksa.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeležence v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 10. marca 2005

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča