Stane Zidar proti Cirilu Brajerju (Nedeljski dnevnik)


Prispevek_Ciril_Brajer


Prispevek_Ciril_Brajer1


Razsodba NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Ranka Ivelja, Peter Jančič in Nada Ravter (člani) je na seji 16. februarja 2006, v primeru Stane Zidar proti novinarju Nedeljskega dnevnika Cirilu Brajerju razsodilo, da novinar ni kršil 1., 2. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: Stane Zidar proti Cirilu Brajerju (Nedeljski dnevnik)

Pritožnik Stane Zidar se je na Novinarsko častno razsodišče pritožil nad vsebino članka Javno pranje Tekstilovega umazanega perila, katerega avtor je Ciril Brajer, objavljen pa je bil v Nedeljskem dnevniku 9. oktobra 2005. Stane Zidar očita novinarju, da je v članku kršil 1., 2. in 4. člen Kodeksa

novinarjev Slovenije. Pritožnik meni, da je novinar kršil kodeks z objavo članka oziroma z načinom njegove priprave.

1. člen naj bi bil novinar kršil, ker po mnenju pritožnika ni preveril točnosti zbranih informacij, saj je v nespremenjeni obliki in vsebini objavil vse Malijeve obtožbe na njegov račun oziroma na račun Tekstila.

2. člen, po katerem mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih obtožbe zadevajo, naj bi bil kršil, ker pritožniku ni dal priložnosti argumentirano zavreči lažnive obtožbe na njegov račun.

4. člen naj bi bil novinar kršil, ker je zapisal celo ime pritožnika, medtem ko je svoj vir informacij navedel le z začetnicami, medtem ko v 4. členu kodeks nalaga novinarju, da mora navesti, če je le mogoče, vir informacije, saj ga ima javnost pravico poznati, da lahko oceni verodostojnost. Glede

navajanja svojega polnega imena pa pritožnik meni, da je neupravičeno, saj velja domneva nedolžnosti, dokler obtoženemu krivda ni dokazana.

Novinar je na pritožbo odgovoril, zanikal kršitve kodeksa in priložil dokazila o svoji korespondenci s pritožnikom.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da novinar Ciril Brajer ni kršil 1., 2. in 4. člena novinarskega kodeksa.


Obrazložitev:

NČR meni, da novinar ni kršil 1. člena kodeksa, ki nalaga preverjanje točnosti zbranih informacij, saj že to, da je pritožniku sam poslal v vednost celoten članek, kot navaja sam pritožnik, in ga prosil, naj se nanj pisno odzove do 11. ure naslednjega dne, pomeni, da je želel preveriti točnost zbranih informacij.

Novinar po mnenju NČR tudi ni kršil 2. člena kodeksa, ki se v tem primeru prepleta s prvo, saj je novinar skušal pridobiti informacije prizadetega Zidarja, ko ga je pozval, naj odgovori na obtožbe v članku. Tega pritožnik ni storil, pač pa je obvestil odgovornega urednika ND in po njegovem

posredovanju je novinar že naslednje jutro obiskal pritožnika. Od tu naprej teče zgodba z napovedanimi in odpovedanimi soočenji med pritožnikom in novinarjevim virom informacij, tako da novinar po pritožnikovem mnenju ni dobil njegovega mnenja. To povsem ne drži, ker je novinar že v prvem članku namenil zadnje štiri odstavke Zidarjevemu zanikanju obtožb.

4. člena kodeksa novinar po mnenju NČR ni kršil, ker Zidarja dejansko ne obtožuje, ampak povzema vsebino tožbe, ki jo je Metalka vložila proti upravi Tekstila, katerega direktor je Stane Zidar. Dejstvo, da je vir informacij navedel le z začetnicami, pritožnika pa s polnim imenom, novinar pojasnjuje s tem, da ga je vir za to prosil in da bi navedel tudi pritožnika samo z začetnicami, če bi mu le-ta to predlagal.

Iz dokazov, priloženih novinarjevemu odgovoru NČR, so razvidna novinarjeva prizadevanja za pridobitev pritožnikovega mnenja in hkrati pritožnikovo nerazumevanje za novinarjevo časovno stisko.

NČR meni, da je ponudil novinar pritožniku dovolj priložnosti za njegovo resnico in pokazal dovolj pripravljenosti za sodelovanje, a pritožnik tega ni izkoristil. K temu pa je treba še dodati, da je ND že v naslednji številki objavil pritožnikov odgovor, s čimer je pritožnik izkoristil tudi pravico do odgovora.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeležence v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 16. februarja 2006

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča