Franci Perčič proti Biserki Karneža Cerjak in odgovornemu uredniku Silvestru Šurli (Reporter)

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Nada Ravter, Mojca Pašek, Brigita Mohorič in Davorin Koron je na seji 11. decembra 2008, v primeru Franci Perčič proti novinarki Reporterja Biserki Karneža Cerjak in odgovornemu uredniku Reporterja Silvestru Šurli ugotovilo, da sta kršila Kodeks novinarjev Slovenije.


Primer: Franci Perčič proti novinarki Reporterja Biserki Karneža Cerjak in odgovornemu uredniku Reporterja Silvestru Šurli

Pritožnik jima očita, da sta s trditvami v članku »Türk pod Kučanovim patronatom« in z njegovo objavo v časopisu Reporter z dne 18. 8. 2008 kršila 1., 2., 3. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (poslej kodeksa).

Časopis Reporter je dne 18. 08. 2008 na straneh 34 – 36 objavil članek z naslovom Türk pod Kučanovim patronatom, v katerem je avtorica Biserka Karneža Cerjak že v uvodu napisala, da v predsednikovem kabinetu »najpomembnejši svetovalec, ki je iz ozadja vodil Türkovo volilno kampanjo, pa je postal Franci Perčič, nekdanji udbovec in tudi vodja Kučanovega volilnega štaba…«

Na 35. strani je pod fotografiijo zapisala: »Znani udbovec Franci Perčič (drugi z desne), ki se je zaposlil v kabinetu predsednika države, vedno najraje deluje iz ozadja«, v drugem odstavku na strani 36. pa je zapisala: »Kdo je pravzaprav Franci Perčič? Dobri poznavalci političnega prizorišča o njem nimajo dobrega mnenja, saj naj bi bil Perčič nekdanji član Uprave državne varnosti, znane kot Udbe. Nekateri se ga najbolj spomnijo kot dolgoletnega stečajnega upravitelja Elana, ki mu je kranjsko sodišče s sodno odločbo preklicalo nadzor nad preostankom denarja iz Elana…«

S trditvijo, da je bil pritožnik član Udbe, ki jo ponovi kar trikrat, je po mnenju pritožnika novinarka kršila 1. člen kodeksa, ki novinarjem nalaga preverjanje točnosti zbranih informacij in previdnost, da se izognejo napaki; če pa je z objavo članka do napake že prišlo (tudi nenamerno), je treba napako priznati in jo popraviti.

Z isto trditvijo naj bi bila kršila tudi 2. člen kodeksa, ki nalaga novinarju, da mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo.

Z isto trditvijo naj bi bila kršila 3. člen kodeksa, ki novinarjem nalaga, da pri objavi nepotrjenih informacij in ugibanjih na slednje v članku opozorijo, in tudi 4. člen kodeksa, po katerem mora novinar, kadar je le mogoče, navesti v članku vir informacije.

NČR je pozvalo novinarko, naj odgovori na pritožbo, pritožnika pa k dopolnitvi. Novinarka je odgovorila, da NČR ne more obravnavati pritožbe zoper njo, ker ni članica DNS, ampak Združenja novinarjev in publicistov. Svojemu sporočilu je novinarka priložila fotokopijo opravičila F. Perčiču, objavljenega na njegovo zahtevo v Reporterju 25. 8. 2008. V opravičilu razkriva vire, glavni je Lajovčeva knjiga Med svobodo in rdečo zvezdo, poleg tega pa so njeni viri še izjave v medijih Jožeta Bogataja, inšpektorja za varstvo osebnih podatkov, zgodovinarja dr. Boža Repeta in Vladimirja Žumra, direktorja Arhiva SR.

Franci Perčič je vlogo dopolnil in priložil dokazno gradivo:

1. Vprašanja novinarke Uradu predsednika RS in odgovore nanja.

2. Sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 31. 1. 2007, ki nalaga Demokraciji preklic trditev, objavljenih v 60. številki Demokracije. V njej je med drugim zapisano, da je označevanje ljudi za sodelavce SDV imelo izrazito negativno ali slabšalno konotacijo, da je oznaka objektivno žaljiva, dele evidenc, objavljene na www.udba.net, pa sodišče označi za neverodostojne.

3. Sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 25. 5. 2006, ki prav tako nalaga preklic trditev v Demokraciji o Perčiču kot nekdanjem funkcionarju SDV in po kateri podatki, objavljeni na www.udba.net, niso verodostojni. Z njihovo objavo je novinar Demokracije »poškodoval čast in dobro ime tožnika, s tem ko ni preveril njenih navedb oziroma vira, iz katerih je izvedel trditev iz svojega članka, da je bil tožnik funkcionar SDV«. To ugotovitev lahko NČR »prevede« v hudo obtožbo.

4. Fotokopijo preklica v Demokraciji z dne 22. 3. 2007

5. Dopisa Arhiva RS, oba iz junija 2003, s katerima obveščajo Perčiča, da Arhiv RS nima seznama udba.net in da v fondu 1931 ne hrani Perčičevega osebnega dosjeja.

Med prilogami k novi prijavi za uvedbo postopka proti isti novinarki, kjer gre za enake kršitve, pa pritožnik Perčič prilaga še dokazni material, ki ga lahko upoštevamo tudi pri tej razsodbi:

1. Prepis internetnega pogovora v Klepetalnici 24 ur z Jožetom Bogatajem, inšpektorjem za varstvo osebnih podatkov, in zgodovinarjem dr. Božom Repetom.

2. Pismo dr. Repeta, objavljeno v Reporterju, v katerem demantira navedbe Biserke Karneža Cerjak, ki se sklicuje na njegove izjave. Očita ji, da s svojimi sklepi, ki jih je potegnila iz njegovih izjav v različnih medijskih razpravah na temo udba.net, zavaja javnost oziroma stvari jemlje iz konteksta.

SKLEP:

Novinarka Biserka Karneža Cerjak in urednik Silvester Šurla sta kršila 1., 2., 3. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, prva kot avtorica članka, drugi pa z njegovo objavo.

Obrazložitev:

Pri odločanju je NČR upoštevalo, da novinarka ni predložila nobenega dokaza za svoje trditve, pritožnik pa je svoje trditve podkrepil s številnimi dokazi. Pritožnik zatrjuje, da je trditev novinarke, da je bil član Udbe oziroma, da je »nekdanji udbovec«, neresnična, saj da to nikoli ni bil. Novinarka točnosti podatka o F. Perčiču kot udbovcu ni preverila, kjer bi ga bila morala, če že ne pri predlagatelju, pa vsaj v evidencah uradnih institucij Republike Slovenije, kot je Arhiv RS. Če bi tam preverjala, bi dobila odgovor, da Arhiv RS v fondu 1931 ne hrani dosjeja o Franciju Perčiču. Ob preverjanju bi lahko prišla do podatka, da je isti podatek (o Perčičevi udbovski preteklosti) 21. 10. 1999 objavila Demokracija, a je na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani (III P 3965/2004) z dne 25. 5. 2006 morala objaviti preklic trditve. Preklic je bil objavljen 22. 3. 2007. Pritožnik je v dokaz priložil sodbo Okrajnega sodišča, fotokopijo preklica v demokraciji in odgovor Arhiva RS.

S trditvijo o pritožnikovem nekdanjem »udbovstvu« je novinarka kršila 2. člen, saj jo dojema pritožnik kot hudo obtožbo, ki ne posega le v njegovo osebnostno sfero, ampak tudi njegove družine. Ker gre za hudo obtožbo, o čemer se je navsezadnje izreklo tudi Višje sodišče RS v odločbi št. I Ips 187/98, bi morala novinarka pred objavo poskušati dobiti odziv pritožnika, česar pa ni storila, čeprav je vedela, kje je pritožnika mogoče dobiti. Pred tem je namreč (12. 8. 2008) poslala tiskovnemu predstavniku Urada predsednika Republike več vprašanj, med njimi tudi, ali je v uradu predsednika Republike še zaposlen Franci Perčič, in dobila odgovor, da je Franci Perčič v Uradu zaposlen kot svetovalec.

NČR meni, da je novinarka kršila tudi 3. člena kodeksa, ker je objavila nepreverjene informacije in na to ni opozorila. 4. člen je po mnenju NČR kršila, ker v tako žaljivem zapisu ni navedla vira informacij, čeprav ni ščitila virov, saj jih je razkrila v opravičilu. V njem navaja kot vire za svoj članek knjigo Dušana Lajovca Med svobodo in rdečo zvezdo (Nova obzorja 2003), domnevno izjavo Jožeta Bogataja, ki naj bi bil v medijih potrdil, da so objavljeni podatki na spletni strani www.udba.net pristni, podobnega mnenja pa naj bi bil po njenem zapisu tudi Božo Repe s FF, ki da je dal izjavo o njihovi pristnosti za televizijo. Prav tako naj bi dejal tedanji direktor Arhiva SR, da so gradivo in podatki, objavljeni na internetu, nedvomno verodostojni, saj se tri četrtine tovrstnega gradiva, ki ga ima na voljo arhiv, povsem ujema z njimi. Že na tej točki bi ji moral novinarski refleks, če že ne kodeks, narekovati preverjanje v Arhivu RS, saj ostaja vprašljiva verodostojnost četrtine gradiva, v kateri je morda tudi pritožnik.

Na koncu NČR dodaja, da se je tudi v tem primeru pokazalo, da so sporni članki v obravnavanih časnikih podpisani s psevdonimom, najbrž delo enega avtorja ali imajo isti pisni vir. Le mesec dni pred objavo spornega članka v Reporterju, 11. julija 2008, je bil namreč v Slovenskem tedniku objavljen vsebinsko podoben članek oziroma članek z enakimi poudarki, ki ga je podpisal Gregor Kovačič (psevdonim), kar daje vtis, da je članek v Reporterju le razširjena inačica tistega v Slovenskem tedniku in da gre za ciljno naravnana članka, katerih namen je diskreditacija pritožnika, posredno pa tudi predsednika RS.

NČR je še sklenilo, da pojasni Biserki Karneža Cerjak, ki meni, da NČR ne more obravnavati pritožbe zoper njo, ker je članica Združenja novinarjev in publicistov, da obravnava novinarske prispevke vseh avtorjev, ne glede na to ali so člani društva ali sindikata novinarjev. Navsezadnje pa je prav ob primeru kriminalistične preiskave proti isti novinarki (v primeru Bojan Šrot) Združenje novinarjev in publicistov, katerega članica je, za javnost izjavilo: »V združenju pričakujemo in zahtevamo profesionalno ravnanje novinarjev, k čemur sodi tudi spoštovanje etičnih in profesionalnih pravil, in menimo, da so novinarji dolžni resničnost in točnost svojih zgodb dokazovati javnosti, morebitne napake pa popravljati. Prav je, da morebitne napake in zlorabe novinarjev in urednikov preverja novinarska in uredniška skupnost sama, to vlogo opravlja častno razsodišče.«


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 11. decembra 2008

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča