Sekcija Dimnikarjev pri GZS proti odgovornemu uredniku Radia Maxi Dragu Žumanu


Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Davorin Koron, Lea Širok, Nada Ravter, Mario Belovič in Vasja Jager, je na seji 4. oktobra 2011 sprejelo stališče, da je odgovorni urednik Radia Maxi kršil Kodeks novinarjev Slovenije.


Primer: Sekcija Dimnikarjev pri GZS proti odgovornemu uredniku Radia Maxi Dragu Žumanu

Pritožnik očita odgovornemu uredniku, da je v oddaji, objavljeni 11. junija 2011, v kateri so predstavili domnevne nepravilnosti pri zaračunavanju cen dimnikarskih storitev, kršili 2., 3., 4., 10. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).

Odgovorni urednik naj bi kršil 2. člen kodeksa (novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov), ker napovednik in oddaja namigujeta, da dimnikarji nepošteno pridobivajo denar, si na račun previsokih cen dimnikarskih storitev gradijo hiše, in obenem navajata, „da nekateri zaradi koncesij terorizirajo ljudi“.

3. člen kodeksa (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče), naj bi kršil, ker avtor napovednika in oddaje, v kateri „senzacionalistično sumniči kar vse dimnikarje na splošno, češ da gre morda za korupcijo, celo kartelne dogovore“, ni pridobil odziva nobene od cehovskih organizacij dimnikarjev. Glede navedb o ustni ovadbi in celo možnostih odvzema licence pa ni pridobil odziva podjetja ABD Dimnikarstvo iz Murske Sobote.

4. člen kodeksa (novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme) naj bi kršil, ker naj bi avtor oddaje zamolčal pravi datum ovadbe – marec 2010, saj je ta okoliščina po mnenju pritožnika ključna za razumevanje obravnavane teme. Kakor pojasnjuje, je ministrstvo za okolje in prostor že maja 2010 dopolnilo cenik in torej zaračunavanje potnih stroškov za dimnikarske storitve ni napačno, kakor so trdili v oddaji, temveč skladno s predpisi.

10. člen kodeksa (montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine) naj bi kršil, ker so napovedali tematiko o splošni korupciji in kartelnih dogovorih v dimnikarstvu, oddaja pa omenjenih tematik nato niti ne omeni. Po mnenju pritožnika za takšne trditve tudi ni nobene utemeljene osnove.

15. člen kodeksa (novinar je dolžan ločiti informacijo od komentarja) pa naj bi bil kršen, ker niti napovednik niti oddaja ne ločujeta med povzemanjem dejstev, komentarji in stališči novinarja.

Odgovorni urednik in direktor Radia Maxi Drago Žuman v odgovoru na pritožbo zanika vse očitane kršitve.

Kakor trdi, so v oddaji zgolj povzemali trditve in informacije „mnogih drugih priznanih medijev“, od Večera do Žurnala, ki so pred njimi govorili o spornem zaračunavanju potnih stroškov za dimnikarske storitve. Poleg tega so pritožniku takoj po oddaji ponudili možnost popravka, ki pa ga je odklonil in zahteval, naj opravičilo in popravek napiše uredništvo Radia Maxi.

Glede kršitev 2. člena kodeksa meni, da dimnikarjev nikakor niso žalili, saj so poudarili, „da dimnikarji prinašajo srečo, če se primeš za gumb“, so pa opozorili na možnost, da si je koncesionar

„pobral nekaj denarja“ pri zaračunavanju potnih stroškov.

Odgovorni urednik zanika kršitev 3. člena, ker naj bi njihov sodelavec, sicer novinar Večera, 15. junija 2011 na sedežu podjetja ABD Dimnikarstvo poskušal pridobiti odziv odgovorne osebe, vendar ta ni hotel dati izjave za Radio Maxi.

V oddaji niso kršili 4. člena kodeksa, pojasnjuje Žuman, ker moderator ni namerno zamolčal datuma ovadbe, temveč „je govoril o dokaj aktualni temi, vendar ni želel pregrobo komentirati oz. potencirati problema“. Prav zato naj ne bi omenil niti predkazenskega postopka na sodišču v Murski Soboti, ki se je začel štiri dni po oddaji. Odgovorni urednik meni, da niso kršili 10. člena kodeksa. To utemeljuje s trditvijo, da je „moderator povedal, da lahko obstajata korupcija in kartelni odgovori, kar so ocenili tudi drugi mediji“ in je znake korupcije ugotovila tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Kakor dodaja, se „seveda govori o splošnem koruptivnem dejanju“, moderator pa ni želel povedati, da se to „navezuje na izbiro odločb za koncesionarje“. 15. člena kodeksa pa po mnenju odgovornega urednika niso kršili, ker je moderator le na kratko povzel pisanje drugih medijev, „njegov komentar in stališče pa je bilo, da je vse skupaj predrago in nepošteno, še posebej, ker je preveč za njegov družinski proračun“.

SKLEP:

Odgovorni urednik Radia Maxi Drago Žuman je kršil 3., 4. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršil 2. in 10. člena.

Obrazložitev:

NČR ugotavlja, da je odgovorni urednik regionalnega Radia Maxi kršil 3. člen kodeksa. Navedbe, da dimnikarska podjetja domnevno nezakonito zaračunavajo potne stroške za svoje storitve, da poteka sodni postopek, katerega „glavna zvezda so potni stroški“ in da je civilna iniciativa Dimnik kazensko ovadila podjetje ABD Dimnikarstvo iz Murske Sobote, ker naj bi neupravičeno zaračunavalo stroške prevoza, so po mnenju NČR hude obtožbe, zaradi katerih bi pred oddajo morali pridobiti odziv tistih, ki jih te trditve zadevajo. Da tega niso storili, jih ne more opravičiti niti pojasnilo, da so Sekciji dimnikarjev pri GZS ponudili popravek, in še manj to, da je njihov novinar štiri dni po oddaji poskušal pridobiti odziv direktorja podjetja ABD dimnikarstvo.

Glede kršitve 4. člena je NČR upoštevalo mnenje pritožnika, ki je navedel, da je bil podatek o datumu kazenske ovadbe proti podjetju ABD (marec 2010) pomemben za razumevanje obravnavane teme, saj je ministrstvo za okolje in prostor maja 2010 dopolnilo cenik dimnikarskih storitev (UL, 15.7.2010/http://www.uradni-list.si/1/content?id=99042) in sklenilo, da so stroški prevoza del cene letnih pregledov kurilnih naprav. Zato po mnenju NČR posploševanje o neupravičenem zaračunavanju potnih stroškov v tem primeru ni bilo umestno.

NČR prav tako meni, da je odgovorni urednik kršil 15. člen, saj niti v napovedniku niti v oddaji ni dovolj vidne razlike med informacijo in komentarjem, ki bi poslušalkam in poslušalcem omogočila jasno ločevanje med dejstvi in stališči novinarja.

NČR obenem ugotavlja, da je voditelj oddaje nepovezano navrgel vrsto trditev, podatkov, starih celo več kot dve leti, komentarjev in pogojnih mnenj, s katerimi je pri poslušalkah in poslušalcih dejansko ustvaril vtis o splošnem nepoštenem bogatenju dimnikarskih podjetij.

NČR ni ugotovilo kršitve 2. člena, saj voditelj podatkov in dejstev kljub vrsti vrednostnih ocen in pogojnih navedb o dimnikarskih storitvah ni predstavljal na nekorekten in osebno žaljiv način.

NČR ugotavlja, da odgovorni urednik ni kršil 10. člena kodeksa. Čeprav voditelj v nadaljevanju prispevka res ni omenil oziroma poslušalcem ni pojasnil navedb iz napovedi o tem, da dimnikarstvo prinaša „morda tudi korupcijo, morda tudi kakšne kartelne dogovore“, pa NČR ne more pritrditi mnenju pritožnika, da napoved potvarja vsebino oddaje. Kljub nepovezanemu slogu poskuša oddaja predstaviti domnevne nepravilnosti dimnikarskih podjetij, pri tem pa kot enega od virov za svoje navedbe navaja prispevek iz Večera (objavljen dan pred oddajo), v katerem novinar poroča tudi o delu Komisije za preprečevanje korupcije, ki je v načelnih mnenjih, povezanih z opravljanjem dimnikarske službe, ugotovila tudi znake koruptivnega dejanja.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 11. oktobra 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča