1. 7. 2012

ŠOUP (Sebastjan Kokl) proti Ediju Mavsarju, novinarju Primorske kronike na TV Koper


Razsodba Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Lea Širok, Mojca Ramšak, Alma M. Sedlar, Nina Jerman in Nada Ravter (člani), je na seji 9. maja 2012 v primeru ŠOUP (Sebastjan Kokl) proti Ediju Mavsarju, novinarju Primorske kronike na TV Koper, ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: ŠOUP (Sebastjan Kokl) proti Ediju Mavsarju, novinarju Primorske kronike na TV Koper

Pritožnik novinarju očita kršitev 1., 2., 3., 5. in 18. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Prvi člen KNS (Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake — četudi nenamerne — mora priznati in popraviti. V tem primeru NČR lahko presodi, da novinar ni kršil kodeksa.) naj bi novinar kršil, ker je napovedovalka v prispevku navajala, da pritožnik že peto leto dolguje 30.000 evrov državnih subvencij enemu izmed ponudnikov študentkse prehrane. Po trditvah pritožnika je to netočen podatek, novinar bi pri takem navajanju moral uporabiti vsaj besedo “domnevno”, saj je postopek pred sodiščem in o zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato gre pri takem navajanju za namerno zavajanje gledalcev, saj želi novinar s tem pri gledalcih vzbuditi negativen odnos do pritožnika.

Novinar naj bi netočno omenil, da naj bi direktor pritožnika kupoval stanovanja s študentskim denarjem, ki bi morala biti porabljena za subvencije (na kar je v članku opozoril sogovornik Borut Lozej). Pritožnik trdi, da gre za popolnoma netočen podatek, ki da ga novinar ni preveril, domnevno kupovanje stanovanj v osebne namene z lastnim denarjem pa po mnenju pritožnika ni stvar javnosti, zato naj bi novinar močno posegel tudi v njegovo zasebnost.

Prvi člen KNS naj bi novinar kršil tudi s trditvijo, da se “s poslovanjem ŠOUP-a že dalj časa ukvarjajo tudi koprski kriminalisti”, ki da naj bi “že v začetku leta na koprsko sodišče naslovili predlog za hišno preiskavo, a sodišče odločitve še do danes ni sprejelo.” S takšnimi navedbami naj bi skušal novinar neupravičeno še dodatno okrniti njegov ugled, saj novinar ne navede vira informacij glede predloga za hišne preiskave, na kriminalistični policiji pa naj bi bile takšne informacije tajne. Pritožnik naj bi se glede tega pozanimal na policijski postaji Koper, tam naj bi mu zagotovili, da zoper njega ne potekajo nikakršni postopki, zato naj bi novinar tudi v zvezi s tem posredoval netočne informacije.

Drugi člen KNS (Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev) naj bi novinar kršil, ker se pri ustvarjanju prispevka ni izogibal nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev, s tem pa je bilo v javnosti močno okrnjeno dobro ime in čast pritožnikov ter diskreditirano njegovo delovanje, in to brez trdnih dokazov ter zgolj na podlagi govoric in domnevanj.

Tretji člen KNS (Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče.) naj bi novinar kršil, ker pritožnik ni dobil nikakršnih možnosti, da bi se na navedbe v prispevku odzval oziroma podal svoj odziv oziroma komentar na novinarjeve obtožbe, čeprav ga te zadevajo.

Peti člen KNS (Ko novinar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti) naj bi novinar kršil, ker gre v objavljenem mnenju gostinca Boruta Lozeja zgolj za nepreverjene govorice, ki da močno škodujejo ugledu pritožnikov, in ne za uradno potrjena dejstva, na kar bi novinar gledalce moral nujno opozoriti, a tega ni storil.

Osemnajsti člen KNS (Ko novinar poroča s področja pravosodja, upošteva, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen.) naj bi novinar kršil, ker pri poročanju o pravosodnih zadevah ni upošteval domneve nedolžnosti vseh, ki še niso pravnomočno obsojeni, tako, kot je to v pritožnikovem primeru.

Novinar je na pritožbo odgovoril. Očitke zavrača.

V zvezi s kršitvijo 1. člena KNS novinar pojasnjuje, da je zapis v trdilni obliki, ki je bil izrečen v napovedi prispevka: “Enemu od ponudnikov študentske prehrane namreč že peto leto dolgujejo 30.000 evrov državnih subvencij”, utemeljen na vpogledu v vsebino elektronske koresponcence med upnikom in dolžnikom. Iz nje je nedvoumno jasno, da dolžnik priznava svoj dolg, novinar pa utemeljeno verjame, da ima ŠOUP dolg, ki “ga po sodni poti sedaj poizkuša relativizriati”. Morebiten izid tožbe zaradi morebitnih proceduralnih razlogov po mnenju novinarja še ne pomeni, da dolga (z vseh drugih vidikov z izjemo pravnega) ni bilo oziroma ga ni.

Novinar še pojasnjuje, da tega, da naj bi pritožnik kupoval stanovanja s študentskim denarjem, ni izrekel in da tega ne trdi avtor prispevka, ampak so to besede in trditve upnika. Trditve sogovornika v prispevku je novinar želel soočiti s protiargumenti pritožnika, vendar je ta sodelovanje v prispevku zavrnil.

Novinar zavrača očitek, da naj bi posegel v zasebnost pritožnika, saj je pritožnik javna oseba, dobro poznana tudi v širši javnosti, ki opravlja več različnih funkcij in je javni funkcionar, ki posluje z javnim denarjem, zato polje zasebnosti ne more biti tako široko, kot to velja za običajnega državljana.

Novinar je prepričan, da ni kršil 1. člena kodeksa, saj je informacije preveril in so te točne.

V zvezi z 2. členom KNS novinar trdi, da so ravnanja pritožnika v odnosu do več novinarjev in novinarskega dela neprofesionalna, in poudarja da je na konkreten prispevek potrebno gledali v širši luči, saj je bilo na temo ravnanja g. Kokla (v vseh njegovih vlogah in funkcijah) samo v njihovem mediju objavljenih več kot deset prispevkov. Novinar zanika, da bi pritožniku okrnil dobro ime in čast in dodaja, da si je čast in dobro ime “pritožnik torej okrnil sam s svojim delom in ne z našim poročanjem”.

V zvezi z očitkom o kršitvi 3. člena KNS novinar poudarja, da je pritožnik z odgovorom preko PR službe zavrnil možnost, da bi podal odgovore na novinarska vprašanja, po objavljenem prispevku pa ni uveljavljal pravice do popravka ali prikaza nasprotniih dejstev, prav tako se ni obrnil na avtorja prispevka in zahteval, da se objavi njegova plat zgodbe. ŠOUP je pravna oseba javnega prava, ki posluje pretežno z javnim denarjem, zato so informacije o poslovanju v javnem interesu, prispevek pa je bil pripravljen izklučno z namenom informiranja javnosti.

Novinar zanika očitano kršitev 5. člena KNS ter očitek, da je novinarski prispevek osnoval na nepreverjenih govoricah. Izjave sogovornika Broruta Lozeja temeljijo na zajetni dokumentaciji, ki jo je novinar dobil na vpogled, torej ni mogoče, da gre za nepreverjene govorice.

Glede 18. člena KNS novinar poudarja, da je bila ost podane informacije usmerjena v plačilno nedisciplino in izigravanje upnikov s strani ŠOUP; da zadeva čaka na razplet na sodišču, pa je po mnenju novinarja le dodatno in obrambno dejstvo, saj njegovo novinarsko poročanje ni temeljilo na sodni obravnavi.

Novinar zavrača očitek, da je s poročanjem močno posegel v zasebnost pritožnika, in navaja, da je pritožnik javna oseba, dobro poznana v širšem okolju. Sebastjan Kokl ni le direktor ŠOUP, temveč tudi predsednik Socialnih demokratov Koper, nadzornik Rdečega križa Koper, lastnik in direktor spletnega medija Primorska.info, predsednik Univerzitetne športne zveze Primorske, lastnik svetovalnega podjetja ipd. Skratka, gre za javnega funkcionarja, ki posluje z javnim denarjem, zato polje zasebnosti ne more biti tako široko, kot velja za običajnega državljana.

SKLEP:

Novinar ni kršil 1., 2., 3., 5. in 18. člena Kodeksa novinarjev Slovenije

Obrazložitev: Novinar po oceni NČR ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije. Kot namreč pojasnjuje novinar, pritožnik dolg v višini okoli 30.000 evrov priznava s pisno korespondenco (elektronsko pošto), v kateri je direktor Kokl podjetje Viva v letu 2009 prosil za odlog plačila, o čemer je odvetnik dolžnika govoril tudi na sodni obravnavi pred objavo prispevka. Zato novinar po oceni NČR ni imel razloga, da bi v obstoj dolga dvomil oziroma zavajal gledalce, kot trdi pritožnik. Očitkov, da naj bi direktor s študentskim denarjem kupoval stanovanja, v prispevku ni izrekel novinar, temveč njegov sogovornik Borut Lozej, zato novinarju ni mogoče očitati kršitve 1. člena KNS.

Novinar ni kršil kodeksa niti z navedbo, da se “s poslovanjem ŠOUP že dlje časa ukvarjajo tudi koprski kriminalisti in da naj bi ti na sodišče že vložili predlog za hišno preiskavo«. Novinar, ki pri tem sicer izhaja iz anonimnega vira, je poskušal vse informacije preveriti pri pritožniku, a se ta na njegovo prošnjo za pogovor ni odzval. Tako bi novinar lahko navedbe preveril le pri sogovorniku, ki pa v prispevku ni želel sodelovati. Prav tako pritožnik novinarja pozneje na morebitno napako ni opozoril, zato NČR presoja, da novinar v tem primeru ni kršil 1. člena kodeksa.

Novinar po oceni NČR tudi ni kršil 1. člena KNS z navedbo, da naj bi pritožnik kupoval stanovanja s študentskim denarjem. O tem je v prispevku govoril sogovornik Borut Lozej, ki pa je dejal: »Pač slišati je, da gospod Kokl kupuje stanovanja naokoli, zdaj ne vem, ali je to ŠOUP ali je osebno – to se nas ne tiče, mi samo hočemo svoj denar nazaj.« Po oceni NČR iz te izjave ni mogoče razbrati očitka, da je pritožnik stanovanja kupoval s študentskim denarjem, saj je sogovornik jasno povedal, da se o tem zgolj ugiba, sam pa da tega ne ve, niti se to njega ne tiče. Ob tem je to navedbo podal sogovornik in ne novinar, zato novinarju ni mogoče očitati kršitve 1. člena KNS.

Novinar ni kršil 2. člena KNS, saj iz njegovega prispevka ni razvidno, da bi nekorektno ali osebno žaljivo predstavljal podatke in dejstva, prav tako ni mogoče trditi, da je s poročanjem v javnosti močno okrnil dobro ime in čast pritožnikov ter diskreditiral njegovo delovanje. Pritožnik opravlja več različnih javno izpostavljenih funkcij, o njegovem delu objavljenih se je pogosto pisalo. Iz prispevka, ki je predmet pritožbe, po oceni NČR ni mogoče skleniti, da bi bil novinar kakorkoli žaljiv do pritožnika, pritožnik pa v pritožbi ni navedel, s katero od konkretno izrečenih navedb naj bi ga novinar v prispevku žalil.

Novinar ni kršil 3. člena KNS, saj je iz priložene korespondence razvidno, da je novinar skušal pridobiti odziv pritožnika, a je ta preko PR službe sodelovanje zavrnil, prav tako pa po objavi prispevka ni uveljavil pravice do popravka ali od novinarja zahteval, naj objavi še njegovo plat zgodbe. Zato ne drži, da pritožnik ni imel nikakršne možnosti, da bi podal svoj odziv na navedbe, podane v prispevku.

5. člena KNS novinar ni kršil, saj ni mogoče trditi, da je prispevek osnoval na nepreverjenih govoricah. Izjave sogovornika Boruta Lozeja temeljijo na zajetni dokumentaciji, ki jo je novinar po lastnih trditvah dobil na vpogled od sogovornika. NČR ne vidi razloga, da ne bi verjelo novinarju, pritožnik pa navedb po objavi prispevka ni zanikal, niti ni posredoval drugačnih dokazov, čeprav ga je k sodelovanju v prispevku povabil.

Novinar po oceni NČR ni kršil 18. člena KNS, saj je poročal o plačilni disciplini in domnevnemu izigravanju upnikov s strani ŠOUP. Kot poudarja novinar, je bila ob napovedovalki prispevka na zaslonu izpisano vprašanje “Kje je denar?”, s čimer je avtor prispevka želel obtožbe omiliti, namen prispevka pa ni bil poročanje s področja pravosodja, na kar se nanaša 18. člen KNS, temveč poročanje o nezadovoljnih upnikih ter plačilni nedisciplini.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 9. maja 2012

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb