10. 4. 2014

Evgenija Carl (zanjo odvetnik Gregor Velkaverh) proti odgovorni urednici časopisa mestne občine Koper Andreji Čmaj Fakin.


Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Mario Belovič, Jernej Rovšek, Nina Jerman in Neža Kogovšek Šalamon, je na seji 1. julija 2014 v primeru Evgenija Carl (zanjo odvetnik Gregor Velkaverh) proti odgovorni urednici časopisa mestne občine Koper Andreji Čmaj Fakin ugotovilo, da je urednica kršila Kodeks novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeks). Proti stališču je glasovala Ranka Ivelja, ki je napisala ločeno, deloma pritrdilno, deloma odklonilno mnenje k stališču, in Neža Kogovšek Šalamon, ki se je ločenemu mnenju pridružila.


Primer: Evgenija Carl (zanjo odvetnik Gregor Velkaverh) proti odgovorni urednici časopisa mestne občine Koper Andreji Čmaj Fakin.

Pritožnica odgovorni urednici Andreji Čmaj Fakin očita, da je v decembrski izdaji časopisa mestne občine Koper (leta 2013) v rubriki »Pristranske novice« na 22. strani objavila članek z naslovom »Joške do Koroške« z naslednjo vsebino: »…dama iz javne hiše televizijske, med sodelavci bolj znana po svoji jezikavosti in konfliktnosti kot pa po odkrivanju tabu tem in raziskovalnemu novinarstvu, si je prislužila cehovsko nagrado. In kako tudi ne bi, gliha vkup štriha. Zdaj naj bi jo njena nekompromisnost zalučala med zvezde. Resda Slovenka leta ni nujno, da je najlepša, a kakšen popravek tu in tam pa očitno ne škodi…« Z objavo tega anonimnega zapisa je po mnenju pritožnice Andreja Čmaj Fakin kršila 2. člen kodeksa (Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev.), 17. člen kodeksa (Novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je upravičen le, če javni interes pretehta nad spoštovanjem njegove zasebnosti. Pri poročanju o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost, je pravica javnosti do obveščenosti širša. Novinar se mora zavedati, da lahko z zbiranjem ter objavo informacij, fotografij in posnetkov škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti.) in 20. člen kodeksa (Novinar se mora izogibati narodnostnim, rasnim, spolnim, starostnim, verskim, geografskim in drugim stereotipom ter podrobnostim, ki so povezane s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, fizičnim videzom, socialnim položajem ali drugimi osebnimi okoliščinami posameznikov in skupin.)

2. člen kodeksa naj bi Čmaj Fakin kršila, ker članek »nekorektno, subjektivno in objektivno osebno žaljivo predstavlja podatke in dejstva v zvezi z pritožnico.« Pritožnica ob tem poudarja, da je iz županovih izjav, posredovanih javnosti, žaljenje dobilo razsežnosti obračunavanja med novinarji preko člankov, prispevkov, radijskih oddaj itd., in sicer obračunavanj med novinarji občinskega glasila in njo.

17. in 20. člen kodeksa naj bi urednica kršila v objavljenem stavku »Resda Slovenka leta ni nujno, da je najlepša, a kakšen popravek tu in tam pa očitno ne škodi…« Ta po oceni pritožnice pomeni poseg v njeno zasebnost, saj predstavlja podrobnosti, ki zadevajo njen fizični videz. Tovrstna objava ni bila v javnem interesu, ki bi pretehtal nad spoštovanjem pritožničine zasebnosti, sama vsebina pa ni takšne narave, da bi lahko v zvezi s podano informacijo sprožila razpravo v javnem interesu.

Še dve kršitvi naj bi urednica Andreja Čmaj Fakin storila z objavo podpisa pod sliko koprskega župana Borisa Popoviča, in sicer v isti številki mestnega glasila na 21. strani, kjer piše: »Župana pred sodiščem vsakič počaka gruča novinarjev. Med njimi župan na zadnjih obravnavah pogreša novinarko RTV Evgenijo Carl.« Z objavo tega komentarja naj bi Čmaj Fakin po navedbah pritožnika kršila 2. in 21. člen kodeksa (Spodbujanje k nasilju, širjenje sovraštva in nestrpnosti ter druge oblike sovražnega govora so nedopustni. Novinar jih ne sme dopustiti, če pa to ni mogoče, se mora nanje nemudoma odzvati oziroma jih obsoditi.)

Kršitev 2. člena kodeksa naj bi se v tem primeru po navedbah pritožnice zgodila s tem, ker komentar pod sliko s precejšnjo mero sarkazma označuje odnos med županom Popovičem in pritožnico kot novinarko. Tudi v tem primeru gre, po mnenju pritožnice, za nekorektno predstavljanje podatkov in dejstev, saj je vsakemu povprečnemu razumnemu človeku jasno, da gre za zafrkavanje in posmehovanje. S takšnimi komentarji se spodbuja tudi k širjenju nestrpnosti do pritožnice, s čimer naj bi Čmaj Fakin kršila 21. člen kodeksa, saj je iz komentarja nedvomno razbrati jasen, neposreden in očiten namen zaničevanja pritožnice.
Andreja Čmaj Fakin naj bi kodeks kršila tudi z izjavo radijca in stand up komika Denisa Avdiča, ki jo je v isti številki omenjenega glasila objavila na 55. strani v rubriki »Izjave zadnjih mesecev.« V njej je Avdič komentiral predlog župana Borisa Popoviča, da bi bilo treba raziskati, kdo je plačal domnevno »umetno napihnjeno« oprsje novinarke RTV (pritožnice Evgenije Carl, op. p.). Avdič je izjavil: »Mislim, da ima Boris Popovič prav. Če imamo že inšpekcije za cel kup enih stvari, npr. za črne gradnje, zakaj jih ne bi imeli še za črne vsadke. Če lahko inšpekcije preverjajo nenaravne gradnje po bohinjskih hribčkih, zakaj ne bi imeli še inšpektorja za tiste druge hribčke…« Z objavo te izjave je Andreja Čmaj Fakin po mnenju pritožnice kršila 2. člen kodeksa, 3. člen kodeksa (Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Enako mora storiti tudi, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti.) ter 17. in 20. člen kodeksa.

2. člen naj bi bil kršen že s samo objavo Avdičeve izjave, ki da pomeni nekorektno in osebno žaljivo predstavljanje podatkov in dejstev. Kršitev 3. člen kodeksa naj bi se po mnenju pritožnice zgodila s tem, ko Avdič predlaga ustanovitev inšpekcije za črne vsadke, saj s tem hudo obtoži pritožnico, da je do svojega (domnevno) umetnega oprsja prišla nezakonito, ob tem pa ni pridobil odziva pritožnice. Tudi z objavo te izjave naj bi se zgodil hud poseg v pritožničino zasebnost, ne da bi bili za to izpolnjenji zakonski pogoji, to pa je kršitev 17. člena kodeksa. Uporaba besed, kot so »črni vsadki« in »tisti drugi hribčki«, se po mnenju pritožnice nedvomno nanaša na njen fizični videz in s tem na njeno osebnost, s tem pa je bil kršen 21. člen kodeksa.

Odgovorna urednica časopisa mestne občine Koper Andreja Čmaj Fakin na obtožbe ni odgovorila.

SKLEP:

Andreja Čmaj Fakin je kršila 2. in 20. člen kodeksa, ni pa kršila 3., 17. in 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR meni, da je urednica občinskega glasila Andreja Čmaj Fakin v očitanih primerih kršila 2. člena kodeksa. NČR se strinja s pritožnico, da so objavljene trditve posmehljive in sarkastične, četudi nobena ob objav ne vsebuje osebno žaljivih dejstev. NČR zato meni, da je bila kršitev 2. člena storjena z objavo spornih trditev, in to povsem izven konteksta, z očitnim namenom zaničevanja pritožnice.
Čmaj Fakin z objavo Avdičeve izjave ni kršila 3. člena kodeksa, saj Avdič tega, da je pritožnica do svojega (domnevno) umetnega oprsja prišla nezakonito, nikjer ne trdi, zato tudi odziv ni bil potreben. 3. člen kodeksa je prvenstveno namenjen varovanju pred hudimi obtožbami novinarjev predvsem v poročanju o zadevah kazenske narave in drugih oblikah domnevno kriminalnega ravnanja. Čeprav Avdičeva trditev implicira sum, da je pritožnica do svojega (domnevno) umetnega oprsja prišla nezakonito, kot rečeno, tega nikjer eksplicitno ne trdi, ob tem pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da gre za satirično izjavo, ki jo je občinsko glasilo le povzelo.

Tudi v očitanih kršitvah 17. člena kodeksa NČR ugotavlja, da ni bilo kršitve. Objave o oprsju novinarke – še posebej v občinskem glasilu – sicer niso v nikakršnem interesu javnosti, tudi sama vsebina ni takšne narave, da bi lahko v zvezi s podano informacijo sprožila razpravo v javnem interesu. Kljub temu samo pisanje o oprsju novinarke še ni poseg v zasebnost. Tudi novinarji se morajo zavedati, da so v določenem obsegu javne osebe, zato vsakršno pisanje o njih še ni poseg v njihovo zasebnost. Ker pa je Čmaj Fakin ob tem povsem po nepotrebnem objavljala podrobnosti o fizičnem videzu pritožnice, je kršila 20. člen kodeksa. Posmehljivo obregovanje ob fizični videz pritožnice še ni sovražni govor, zato objava ne pomeni kršitve 21. člena kodeksa.

Ločeno mnenje v primeru Evgenija Carl proti Andreji Čmaj Fakin
Ranka Ivelja, Neža Kogovšek Šalamon

Andreja Čmaj Fakin ni kršila le 2. in 20. člena, temveč tudi 17. člen. Po tem členu novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je upravičen le, če javni interes pretehta nad spoštovanjem njegove zasebnosti, pravica do obveščenosti pa je širša pri javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost.
V nasprotju s kolegi razsodniki meniva, da je urednica z objavo (nedvomno žaljivega) zapisa z naslovom Joške do Koroške grobo, neupravičeno in senzacionalistično posegla v intimno zasebnost pritožnice. Neznani avtor se v kratkem zapisu – ki ga je težko uvrstiti v katero koli novinarsko zvrst, še najbolje bi ga označili s »šank-novinarstvom« – izreka glede kakovosti novinarskega dela pritožnice, njenega fizičnega videza in domnevnega lepotnega posega, ki naj bi ga opravila. Za kakšen poseg naj bi šlo, bralec razbere iz naslova.
Novinarsko delo je javno, zato je kritika, četudi ostra, zbadljiva ali posmehljiva, v javnem interesu. Fizični videz in zdravstveno stanje oziroma morebitni medicinski posegi pa so del posameznikove intimnosti, ki jo moramo novinarji posebej skrbno varovati. Tudi v primeru, da bi pritožnico obravnavali kot javno osebnost, na primer zato, ker je prostovoljno sodelovala v izboru Slovenke leta, in na podlagi tega trdili, da gre za javno osebnost, ki želi zbujati pozornost, ne bi mogli opravičiti tako grobega posega v njeno intimnost. Zapisana, z ničemer utemeljena domneva je namreč zaradi prevladujočih pogledov v okolju takšne narave, da lahko prizadene in stigmatizira. Poleg tega v zapisanem ni najti niti poskusa utemeljitve javnega interesa, ki bi opravičil poseg v zasebnost. Očitno je torej, da je edini namen zapisa vzbujanje razburjanja in govoric v javnosti, kar ustreza definiciji senzacionalizma (glej SSKJ), ki ga sankcionira 17. člen.

S kolegi razsodniki soglašava, da urednica ni kršila 21. člena kodeksa, ki sankcionira različne oblike sovražnega govora, odločitev pa utemeljujeva nekoliko drugače. Po mnenju pritožnice naj bi Čmaj Fakin kršila 21. člen z objavo komentarja pod sliko župana Popoviča (»Župana pred sodiščem vsakič počaka gruča novinarjev. Med njimi župan na zadnjih obravnavah pogreša novinarsko RTV Evgenijo Carl.«) in z objavo izjave Denisa Avdića (»Mislim, da ima Boris Popovič prav. Če že imamo inšpekcijo za cel kup enih stvari, npr. za črne gradnje, zakaj jih ne bi imeli še za črne vsadke. Če lahko inšpekcije preverjajo nenaravne gradnje, zakaj jih ne bi imeli še za črne vsadke.)

Kaj je hotel povedati avtor (ali avtorica) komentarja pod sliko, je mogoče le ugibati. Zelo verjetno je, da gre za »zasmehovanje in zaničevanje« novinarke, kot domneva pritožnica, ni pa mogoče trditi, da gre za sovražni govor oziroma da zaničevanje in zasmehovanje letita na novinarko kot manjvredno pripadnico določene skupine. (Po definiciji sovražnega govora, ki jo uporabljajo v organizaciji Spletno oko, sovražni govor temelji na prepričanju, da so nekateri ljudje manjvredni, ker zaradi posamezne osebne okoliščine pripadajo določeni skupini. Te osebne okoliščine so lahko: narodnost, rasa ali etnično poreklo, versko ali drugo prepričanje, spol, zdravstveno stanje, jezik, spolna usmerjenost, invalidnost, starost, gmotno stanje, izobrazba, družbeni položaj in drugo.)

Podobno velja tudi za sporno izjavo Denisa Avdića. V tem primeru velja poudariti, da gre za satirično novinarsko zvrst in da Avdičeve bodice letijo na župana (izjava, da ima župan prav, je izrazito ironična) in ne na novinarko. Izjava je sicer takšne narave, da gre verjeti pritožnici, da jo je prizadela; ni dvoma, da se »črni vsadki« in »tisti drugi hribčki« nanašajo na pritožničin fizični videz in posegajo v njeno zasebnost (kar sankcionira 17. člen). Prav tako drži, da je posmehljivo obregovanje ob oprsje in druge atribute ženskosti pogosto v funkciji šovinizma in mizoginije, s tem pa tudi sovražnega govora. A ker Avdićeva izjava v prvi vrsti ironizira županovo početje, ni mogoče z gotovostjo trditi, da bi bil njegov namen zaničevati pritožnico kot žensko. Urednica z objavo Avdićeve izjave zato ni kršila 21. člena.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 1. septembra 2014

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb