Evgenija Carl (zanjo odvetnik Gregor Velkaverh) proti (takrat, op. p.) novinarki in programski direktorici Sponka TV Nedi Gerželj


Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Jernej Rovšek, Nada Ravter, Mario Belovič, Nina Jerman in Neža Kogovšek Šalamon (člani), je na seji 1. julija 2014 v primeru Evgenija Carl (zanjo odvetnik Gregor Velkaverh) proti novinarki in programski direktorici Sponka TV Nedi Gerželj (zdaj poročeni Lokas, op.p) ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeks).


Primer: Evgenija Carl (zanjo odvetnik Gregor Velkaverh) proti (takrat, op. p.) novinarki in programski direktorici Sponka TV Nedi Gerželj

Pritožnik novinarki Nedi Gerželj očita, da je v prispevku, objavljenem 13.12.2013 na Sponka TV, ki obravnava sojenje koprskemu županu Borisu Popoviču in soobtoženima, direktorici občinske uprave Sabini Mozetič in cenilcu Rajku Sretniku zaradi domnevno sporne prodaje občinskih zemljišč kršila 2. člen kodeksa (Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev), 3. člen kodeksa (Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Enako mora storiti tudi, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti.), 17. člen kodeksa (Novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je upravičen le, če javni interes pretehta nad spoštovanjem njegove zasebnosti. Pri poročanju o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost, je pravica javnosti do obveščenosti širša. Novinar se mora zavedati, da lahko z zbiranjem ter objavo informacij, fotografij in posnetkov škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti) in 20. člen kodeksa (Novinar se mora izogibati narodnostnim, rasnim, spolnim, starostnim, verskim, geografskim in drugim stereotipom ter podrobnostim, ki so povezane s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, fizičnim videzom, socialnim položajem ali drugimi osebnimi okoliščinami posameznikov in skupin.).

V omenjenem prispevku je novinarka navedla, da »…je župan Mestne občine Koper Boris Popovič preveril, ali je med novinarji prisotna novinarka, od katere pričakuje odgovore…« in vanj vključila izjavo Popoviča »Še zdej nimamo nobenih računov za njene umetne joške. Takrat smo jasno zahtevali, z našim, konc koncev z našim medijem, pa tudi drugi mediji nimajo nobene informacije, da bi dobili, tako, da nas še vedno pač to zanima kaj in kako.«

Očitana kršitve 2. člena kodeksa naj bi se, po mnenju pritožnice, zgodila s samo naravo prispevka, ki da je nekorekten, subjektiven in objektivno osebno žaljiv, saj je na sarkastičen način predstavljen odnos med županom in pritožnico, katerega namen je posmehovanje pritožnici.

Popovičeva izjava po mnenju pritožnice vsebuje tudi hude obtožbe, saj je v njej implicirano, da je pritožnica do svojega (domnevno) umetnega oprsja prišla na nezakonit način. Gerželjeva odziva pritožnice ni pridobila, ne v tem prispevku ne v kateremkoli kasnejšem, prav tako ni pojasnila, zakaj njenega odziva ni mogla dobiti, kljub temu pa je Popovičevo izjavo uporabila v svojem prispevku. S tem je po oceni pritožnice kršila 3. člen kodeksa. 17. člen kodeksa naj bi Gerželjeva kršila z objavo podatkov in izrazoslovja, ki ni bilo v javnem interesu ini bi pretehtalo nad spoštovanjem pritožničine zasebnosti. Izjava Popoviča namreč nima nobene koristne vsebine. S povedjo »Še zdej nimamo nobenih računov za njene umetne joške« je po mnenju pritožnice njen fizični videz predstavljen na vulgaren način; tovrstno razkrivanje pritožničine zasebnosti je senzacionalistično, predvsem pa neupravičeno. S tem je po mnenju pritožnice Gerželjeva kršila tudi 20. člen kodeksa.

Novinarka in programska direktorica Sponka TV Neda Gerželj je na obtožbe pritožnice odgovorila in jih zavrača. Kršitve 2. člena kodeksa ni bilo, trdi Gerželjeva, ker ni »ne zapisala, ne izrekla nobenega podatka, ne trditve, ne iz zasebnega ne iz javnega življenja pritožnice, kar je razvidno iz prispevkov. Prav tako nisem kršila nobenega drugega člena.« Gerželjeva v odgovoru pravi, da »je že morda res, da je videti, ko da bi svoj off v prispevku “prilagodila” izjavi Borisa Popoviča, nikakor ne z namenom, da bi žalila Evgenijo Carl!!! Kot že veste, delala sem na Sponka TV in le ta kot medij sodeluje z vsemi obalnimi občinami. Ena od mojih nalog je bila spremljanje sojenja trem obtoženim v primeru Serming, kar iz radovednosti spremljam še danes, pred in po sojenju pa je bila moja naloga pobrati izjave – ponavadi je to bila izjava ali Borisa Popoviča ali odvetnika g. Srednika, Luke Zajca. Nihče drug ni želel pred kamero. Iz dobljenih izjav sem sestavila prispevek. Še enkrat – nikakor ne z namenom, niti z mislijo na Evgenijo Carl. Lahko pa se strinjam, da so izjave Borisa Popoviča v njenem in ne samo v njenem primeru pretirane,« je zapisala Gerželjeva.

SKLEP:

Novinarka in programska direktorica Sponka TV Neda Gerželj je kršila 2., 17. in 20. člen kodeksa, ni pa kršila 3. člena kodeksa.

Obrazložitev:

Kljub temu da je NČR povsem nerazumljivo, zakaj je bila v prispevek o sojenju županu Popoviču vključena njegova žaljiva izjava o oprsju novinarke, meni, da s to objavo ni bil kršen 3. člen kodeksa. V sporni izjavi, ki jo je objavila Gerželjeva, župan Popovič ne trdi, da je pritožnica svoje (domnevno) umetno oprsje pridobila na nezakonit način, za kar bi Gerželjeva morala pridobiti odziv pritožnice, četudi na to namiguje. Takšno namigovanje je po mnenju NČR premalo za ugotovitev kršitve 3. člena kodeksa.
Kljub temu NČR ugotavlja, da je Neda Gerželj kršila 2. člen kodeksa. Sporne izjave župana Popoviča v konkretnem kontekstu izkazujejo žaljiv in zaničljiv odnos do pritožnice. Namen zaničevanja pritožnice je razviden prav v tem, da je novinarka Popovićevo izjavo objavila v prispevku o njegovem sojenju, ki ni v ničemer povezan z domnevno umetnim oprsjem pritožnice.

NČR ugotavlja, da je Gerželjeva nedvomno kršila 17. in 20. člen kodeksa. Objava Popovičeve izjave, na katero se nanaša pritožba, je bila povsem nepotrebna in kaže na namen medijskega zaničevanje pritožnice. Kot rečeno, objave izjav Popoviča o fizičnem videzu pritožnice – v prispevku o njegovem sojenju – zagotovo niso v nikakršnem interesu javnosti. Ali z drugimi besedami: javni interes ni pretehtal nad spoštovanjem pritožničine zasebnosti, tudi sama vsebina ni takšne narave, da bi lahko v zvezi s podano informacijo sprožila razpravo v javnem interesu. S tem je Neda Gerželj kršila 17. člen kodeksa. Ker je ob tem povsem po nepotrebnem objavila tudi podrobnosti o fizičnim videzu pritožnice, je kršila tudi 20. člena kodeksa.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 8. julija 2014

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča