SKLEP:
Novinar je prekršil 1. člen kodeksa novinarske etike, novinar ni prekršil 3. in 9. člena kodeksa novinarske etike. Z naslovom članka in objavo naslova na prvi strani je uredništvo Slovenskih novic prekršilo 1. člen kodeksa novinarske etike.
Obrazložitev:
Novinar je v članku javnost, ker je informacije in interpretacije pridobil le od ene v zapuščinskih in denacionalizacijskih sporih posredno udeležene stranke, nepopolno in napačno obveščal o dejstvih in s tem prekršil prvi člen kodeksa etike, ki ga zavezuje k resničnemu in neponarejenemu obveščanju javnosti.
Ko predstavlja zgodbo Cvetke Molnar, Kunšič piše, da je pokojnemu Feriju Molnarju mama Julijana zapustila vse premoženje in javnosti predstavlja, da bi moral biti zato tudi dedič celotnega premoženja, ki je bilo vrnjeno s procesom denacionalizacije. Z oporoko je bila Molnarju zapuščena odškodnina za nacionalizirano premoženje, ki jo je pred desetletji izplačala država. V denacionalizacijskem postopku, v katerem pravni zastopniki sodelujejo, odločajo pa državni organi in pravosodje, je obveljalo, da oporoka, s katero je bila Molnarju zapuščena odškodnina, ne pomeni, da je tudi edini upravičen do vračila premoženja. Novinarska zgodba, ki temelji na z vidika posameznega možnega dediča razumljivem sebičnem interesu, ne pomeni nujno ravnanja v nasprotju z načeli novinarske etike. Je pa novinar dolžan informacije pred objavo skrbno preveriti. Kunšič je ravnal pravilno, ko je skušal dodatne informacije pridobiti tudi pri odvetnici Janji Batinič, a to, da mu odgovorov ni uspelo pridobiti, še ne pomeni, da bi smel brez premisleka, dokazov in dodatnega preverjanja objaviti informacije in interpretacije le ene strani.
Objava denimo podatka, da je Cvetka Molnar po pooblaščencih sprožila postopek za razrešitev skrbnice Janje Batinič in odreditev ukrepov za zavarovanje premoženja brez navedbe, da je sodišče te postopke zavrglo (pol leta pred objavo), je napaka, ki je posledica slabega preverjanja dejstev in pretiranega zaupanja pristranskemu viru. Novinar, če je napako zagrešil, bi moral objaviti popravek napačne informacije, da bi bila javnost pravilno obveščena o dejstvih.
Zelo podobno velja za pisanje o ovadbah, ki bi jih naj pooblaščenci dedičev vložili proti Batiničevi, ker bi se naj na njen osebni račun nakazovale obresti izdanih obveznic odškodninskega sklada in o tem, kako bi naj bila Batiničeva udeležena pri poslih in finančnih transakcijah v zvezi z zapuščinskim postopkom. Novinar bi javnost moral seznaniti, da gre za nakazila na skrbniški račun in skrbniško poslovanje in upoštevati in javnosti predstaviti možnost, da je razlog za ovadba in ostale postopke proti Batiničevi, če si častno razsodišče lahko dovoli sklepanje, nezadovoljstvo z razpletom denacionalizacijskega postopka (kdo dobi kaj) in ne nujno česa bolj resnega.
Častno razsodišče je pritožiteljici pritrdilo, da je bil kodeks etike kršen tudi z objavo zavajujočega naslova »Dedičem fige, odvetnici milijone«. Podobno kot pri primeru v celoti je tudi pri tem kršen 1. člen kodeksa. Zaradi utemeljitve, da so naslovi in najave delo drugih v uredništvu, je razsodišče presodilo ,da je kršitev zagrešilo uredništvo Slovenskih novic in ne novinar. Za trditev, ki je zapisana v naslovu in najavi članka, da so dediči dobili fige, odvetnica pa milijone, v članku ni mogoče najti razumne utemeljitve. Novinar se celo sam demantira, ko povzema izjavo Batiničeve v preteklosti, da bi naj bilo dedičem s skrbniškega računa izplačala 1.8 milijona mark. Kodeks etike v 1.členu določa, da je novinarjeva temeljna obveznost, resnično in neponarejeno obveščanje javnosti.
Odvetnica spodbija še druge zapisane trditve v članku. Častno razsodišče ocenjuje, da za sklep o kršitvi kodeksa novinarjev zadošča že zapisano.
NČR ni ugotovilo kršitve 3. člena kodeksa, saj gre za članek in ne za kometar, vsebinsko presojo zapisanega pa je opravilo že pri presoji očitka kršitve 1. člena kodeksa.
Ni pa razsodišče Batiničevi pritrdilo, da bi bil kršen 9. člen kodeksa z objavo neosnovanih obtožb, napadov, laži… Novinar informacij in interpretacij, ki jih je objavil, sicer ni preveril kot bi jih moral, ni pa si jih tudi izmislil in tudi kakšnega sebičnega motiva (osebnih razlogov), ki bi kršitev utemeljili, odvetnica ni navedla.
Ločeno mnenje Nade Ravter, Andreja Bartlja in Ranke Ivelja
Mirko Kunšič je z objavo neosnovanih obtožb kršil 9. člen kodeksa.
Utemeljitev:
1. Novinar je napisal, da so po njemu dostopnih dokumentih pri ljubljanskem okrožnem sodišču že začeli predkazenski postopek zoper Janjo Batinič zaradi dejanja zlorabe zaupanja po 220. členu KZ RS, pri tem pa ni upošteval osnovnega načela, da ni nihče kriv, dokler mu ni krivda dokazana.
2. Novinar je napisal, da so pooblaščenci dedičev kazensko ovadili Janjo Batinič. Enako kot v prejšnji točki: kazenska ovadba še ne pomeni krivde, kar ni nujno, da bralci vedo, zato je pisanje o njej dejansko klevetanje.
3. Novinar je napisal, da obstaja utemeljeni sum, da naj bi se na osebni račun Janje Batinič nakazovale obresti izdanih obveznic SOD v znesku 8,5 milijona DEM tolarske protivrednosti. Zapisano pri bralcu zbudi prepričanje, da odvetnica goljufa dediče, čeprav je to edini možni način poslovanja.
4. Novinar je napisal, da je moč utemeljeno sklepati, da je Janja Batinič udeležena pri poslih in finančnih transakcijah v zvezi z zapuščinskim postopkom po pokojni Julijani Molnar, kar seveda pri bralcu ustvari prepričanje o nepoštenem poslovanju odvetnice.
5. Novinar je napisal, da je skrbnica Batiničeva poslovala celo v nasprotju z odvetniško etiko, kar je kleveta, če ji tega ni dokazala odvetniška zbornica.
Za podpisnike ločenega mnenja je dejstvo, da so zapisane obtožbe neosnovane in da je odvetnico z njimi klevetal in žalil ter s tem kršil 9. člen kodeksa. Novinar je sicer lahko napisal stvari brez namena razžalitve, vendar kodeks ne pozna kategorije namerne ali nenamerne razžalitve.
Pravni pouk:
Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.
V Ljubljani, 23. januarja 2003
Vili Einspieler
Predsednik Novinarskega častnega razsodišča
