Mojca Zoretič proti Vladimirju Jermanu (Slovenske novice)

RAZSODBA NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ DNS in SNS (v nadaljevanju NČR) v sestavi Vili Einspieler predsednik, Neva Zajc (razsodnica-poročevalka), Filip Šemrl, Ranka Ivelja, Peter Jančič, Andrej Bartelj (člani) je na seji 16.aprila 2003 v primeru Mojca Zoretič proti Vladimirju Jermanu (Slovenske novice) razsodilo, da je novinar prekršil kodeks novinarjev Slovenije.

PRIMER: Mojca Zoretič proti Vladimirju Jermanu (Slovenske novice)

Mojca Zoretič je 17.12. 2002 sprožila postopek pred NČR zaradi članka »Iskra zanetila vojno«, ki je bil objavljen v Slovenskih novicah 29.10.2002.

Pritožnica novinarju očita, da je s prikrivanjem dejstev prizadetim storil krivico in prilaga vrsto dokumentov, ki pokažejo zgodbo o »oškodovanem prevozniku« precej drugače.

Zoretičeva novinarju očita kršitve 1., 8., 13., 14., 15. in 21. člena kodeksa.

Jerman odgovarja, da članka ni napisal na podlagi lažnih trditev, da se z Zoretičevo ni pogovarjal in da ni vedel niti za njeno zahtevo po demantiju in popravku niti za obisk večinskega lastnika prevozniškega podjetja Ignaca Jurgliča, o katerem piše, v uredništvu, kar naj bi po mnenju Zoretičeve odločilno vplivalo na to, da ni bila objavljenja celotna resnica oziroma članek, ki ga je pred tem za Slovenske novice napisala Barbara Pance. V javni obravnavi je Jerman v celoti zanikal, da bi karkoli vedel o pogovorih z Jurgličem in o ozadju zgodbe, o kateri je pisal (prenašanju lastništva, nedokončanem stečajnem postopku, obstoju dveh podjetij itn.) in dejal, da so mu »na Integralu Voznik očitno posredovali napačne podatke«.

Odgovorni urednik Slovenskih novic Marjan Bauer, ki bi lahko pojasnil ravnanje uredništva se javne obravnave kljub povabilu ni udeležil.

SKLEP:

NČR je razsodilo, da je novinar prekršil 1. člen kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa prekršil 8., 13.,14.,15. in 21. člena.

OBRAZLOŽITEV

Kot se je izkazalo v javni obravnavi, je Jerman po naročilu urednika pisal o drugi temi kot kolegica Pancetova (članek ni bil objavljen), vendar gre za iste akterje (izvzemši pritožnico). V objavljenem prispevku je novinar zapisal kar nekaj netočnih podatkov, zapisanih pa je tudi nekaj neresničnih trditev, začenši z imeni in statusom podjetja, netočnimi podatki o stečaju, lastništvu in prevzemu podjetja.

Čeprav je bil Jerman morda zaveden in napačno informiran je dejstvo, da je objavil sporne in nepreverjene trditve. NČR tudi ugotavlja, da je imelo uredništvo dovolj informacij o podjetju-prevozniku, ki se je pritožil, da je oškodovan zaradi prevzema avtobusne proge, pa tudi dovolj gradiva v zvezi s spori na Dolenjskem, ki bi v primeru, da bi novinarja seznanilo z njimi, lahko prispevali k natančnejšemu in objektivnejšemu zapisu. NČR ima občutek, da uredništvo druge plati ni želelo prikazati in da napak na zahtevo pritožnice hote ni bilo pripravljeno popraviti.

PRAVNI POUK:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 17. aprila 2003

Vili Einspieler, predsednik Novinarskega častnega razsodišča