Boštjan Vernik proti Jožetu Poglajnu (Dnevnik) – Novinarsko častno razsodišče

RAZSODBA NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Peter Jančič (razsodnik poročevalec), Ranka Ivelja, Filip Šemrl in Andrej Bartelj je na seji 4. junija 2003, v primeru Boštjan Vernik proti Jožetu Poglajnu (Dnevnik) razsodilo, da novinar ni kršil kodeksa novinarjev Slovenije.

PRIMER: Boštjan Vernik proti novinarju Dnevnika Jožetu Poglajnu

Boštjan Vernik se je na častno razsodišče pritožil, ker naj bi novinar dnevnika Dnevnik Jože Poglajen s trditvami v poročilu z naslovom »Referendumu več pomena«, ki je bil objavljen 10. septembra 2002 na 4. strani, prekršil 1., 3., in 9. člen kodeksa novinarske etike. Vernik trdi, da naj bi Poglajen s stavkom »Vernik, ki je politično blizu Janševim socialdemokratom« kršil 3. člen kodeksa, ker ne loči informacije in komentarja, saj naj bi zatrdil nekaj, kar je le domneva. Vernik trdi, da je domneva neresnična in je zato novinar prekršil 1. člen kodeksa, ki zahteva »resnično in neponarejeno obveščanje«. Hkrati pa naj bi bila v kontekstu vsega zapisanega tudi žaljiva in s tem kršitev 9. člena kodeksa. V nasprotju s 1. členom bi naj bilo tudi poročilo v celoti, ker po Vernikovi oceni njegove nastope predstavlja popačeno in napačno. Novinar naj bi zamolčal argumente proti vladnemu predlogu sprememb referendumske zakonodaje in skušal Vernikov nastop prikazati kot političen in nestrokoven, kar je po Vernikovi oceni okrnilo pravico javnosti do obveščenosti. Novinar naj bi tudi sicer z izbiro, kaj bo predstavljeno, in interpretacijami pristransko »navijal« za vladne rešitve. Dodatno Vernik navaja, da se je časopis neustrezno odzval, ko ni objavil popravka. Poglajen je odgovoril, da nobena od Vernikovih trditev ne drži. Po Poglajnovi oceni je Vernik v razpravah od referenduma o (večinskem) volilnem sistemu po vsebini zagovarjal natančno tisto, kar se je skladalo s stališči SDS in je po Poglajnovi oceni zato oznaka, da je »SDS blizu« ustrezna. Poglajen zanika, da bi Vernikova stališča napačno predstavil in opozarja, da so ga novinarji drugih medijskih hiš v poročilih povsem izpustili, Vernikovega odgovora pa v celoti niso objavili zato, ker je bil nesorazmerno daljši od domnevne zagrešene napake.

SKLEP:

Častno razsodišče je presodilo, da novinar v članku ni prekršil 1., 3. in 9. člena kodeksa novinarske etike.

OBRAZLOŽITEV:

Poglajen je v članku uporabil oznako, da je Vernik politično blizu socialdemokratom. Novinar bi ravnal ustrezneje, če bi zapisal, da Vernik o referendumski ureditvi zastopa podobna (ali celo enaka) stališča kot ta stranka. Osebna raven pisanja (da je Vernik politično blizu in ne da so stališča, ki jih zastopa, podobna) je – opozarja častno razsodišče – upravičeno lahko razlog za prizadetost tistih, o katerih novinarji pišejo. A razsodišče je hkrati odločilo, da napaka ni tolikšna, da bi jo lahko označilo za kršitev kodeksa. Predvsem zato, ker bralci niso bili zavedeni o bistvenih vprašanjih, in ker tudi škoda, ki je bila povzročena pritožniku, po oceni razsodišča zaradi neprimernega izražanja novinarja, vendarle ni bila tako velika, kot trdi pritožnik. Razsodišče pa ne izključuje možnosti, da bi v primeru, da bi novinarji tak način pisanja uporabljali tudi v prihodnje, ne sprejelo drugačne odločitve. Razsodišče pritožniku ni pritrdilo, da bi Poglajen sicer napačno in pristransko obveščal javnost. Poročanje, ki mora biti hitro, kratko in strnjeno, nikoli ni popoln povzetek dogajanja. Iz zapisanega in častnemu razsodišču dostopne dokumentacije ni mogoče razbrati, da bi novinar napačno poročal.

PRAVNI POUK:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 4. junija 2003

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča