CSD Maribor proti Petri Zemljič (Večer) – Novinarsko častno razsodišče

Razsodba NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Ranka Ivelja, Brigita Mohorič, Jože Možina, Davorin Koron (člani) je na seji 12. novembra 2003, v primeru Center za socialno delo Maribor proti novinarki Večera Petri Zemljič razsodilo, da novinarka ni kršila kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Center za socialno delo Maribor proti novinarki Večera Petri Zemljič

Direktorica Centra za socialno delo Maribor Ružica Petrovič in strokovna sodelavka Simona Ratajc (v nadaljevanju CSD Maribor) novinarki Petri Zemljič očitata, da je v članku z naslovom Prosim vas pomagajte temu otroku, objavljenem v Sobotni prilogi dnevnika Večer, 12. julija 2003, kršila 2., 3., 7., 20. in 22. člen Kodeksa slovenskih novinarjev.

CSD Maribor trdi, da novinarka informacij, ki jih je dobila pri dekličini babici, ni preverila pri nobenem od otrokovih staršev. Na podlagi tega ji očitajo kršitev 2. člena kodeksa. Petra Zemljič je po prepričanju CSD-ja kršila tudi 3. člen kodeksa s tem, ko ni opozorila, da informacije in sodbe o dekličinih starših slonijo samo na pripovedi babice, s katero imajo popolnoma porušene družinske odnose. Poleg tega je novinarka po njihovem mnenju kršila še 7.člen kodeksa, ko naj bi zamolčala, da dekličin oče v službi ni obravnavan zaradi uživanja alkoholnih pijač. Na CSD-ju so prepričani, da je novinarka zgodbo podala enostransko, brez namena objektivnega prikaza. CSD Maribor novinarki očita tudi kršitev 20. in 22. člen kodeksa, ker naj bi bila v članku kršena pravica do intimnosti otroka. Deklica naj bi bila zaradi pisanja v okolju prepoznana, identificirana in tudi stigmatizirana. Izpostavljanje otrokove družine na način, kot je bilo to zapisano v članku, po njihovem mnenju ne pomeni pomoči otroku in družini, temveč škodo.

Petra Zemljič v zagovoru vse kršitve zavrača. Glede očitkov, da ni pridobila odziva tistih, ki jih informacije prizadevajo, in da je objavljala nepotrjene informacije, novinarka odgovarja, da informacij za pisanje članka ni dobila le pri babici prizadete deklice, ampak jih je zbirala in preverjala tudi na Centru za socialno delo Maribor, Centru proti zlorabljanju otrok in pri drugih virih.

O očitkih, da je zamolčala dejstvo, da dekličin oče v službi ni obravnavan zaradi pitja alkoholnih pijač, Zemljičeva odgovarja, da morebitne službene težave dekličinega očeta niso bile predmet pisanja, ob tem pa še pojasni, da so ji podatek o očetovi bolezni (alkoholik) potrdili prav na CSD Maribor. Glede očitkov in opozoril CSD Maribor, da je bila v članku kršena pravica do intimnosti otroka, in da je bila deklica prepoznana in stigmatizirana v svojem okolju, novinarka odgovarja, da se je vseskozi poskušala izogibati senzacionalistični obravnavi družine. Prepoznavnost družine v širšem okolju po njenem zagotovilu ni mogoča, saj so vse osebe v članku anonimne, po drugi strani pa Zemljičeva trdi, da je obravnavana družina zaradi svoje tragike že dalj časa predmet družbene pozornosti, in da jo je k pisanju članka vodil izključno dekličin klic na pomoč.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče razsoja, da Petra Zemljič ni kršila 2., 3., 7., 20. in 22. člena Kodeksa slovenskih novinarjev.

Obrazložitev:

Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da novinarka Petra Zemljič pri pisanju članka z naslovom Prosim vas pomagajte temu otroku (Večer 12. julija 2003) ni kršila 2. in 3 člena kodeksa, ker je informacije, kot je razvidno iz zagovora in tudi članka, preverjala pri CSD Maribor, ki ima za zastopanje obravnavanih primerov tudi javno pooblastilo po 49.členu Zakona o socialnem varstvu, in tudi pri drugih virih. Razsodišče ugotavlja, da pri pisanju članka očitno ni prišlo do zapisa nepreverjenih informacij, saj CSD ne izpodbija nobene od vsebinskih navedb. Iz članka je tudi razvidno, v kolikšni meri je vir informacij dekličina babica, zato dodatno opozorilo v članku ni bilo potrebno.

O očitani kršitvi 7. člena kodeksa, ki naj bi jo novinarka storila s tem, da je zamolčala pridobljeno informacijo o tem, da oče v službi ni obravnavan zaradi uživanja alkoholnih pijač, razsodišče meni, da ta podatek ni pomemben za kontekst zgodbe, kjer je bistvena perspektiva deklice, ki je dodeljena očetu alkoholiku. Ob tem je iz obravnavanega članka razvidno, da je CSD Maribor očetu alkoholiku izdal ukrep zdravljenja, ki očitno ni bil izveden, CSD pa kljub temu ni ukrepal. Zaradi nedoslednosti Centra za socialno delo Maribor so razmere za deklico ostale problematične.

Glede očitane kršitve 20. in 22. člena kodeksa, da je bila v članku kršena pravica otroka do intimnosti, in da je bila deklica v okolju prepoznana in stigmatizirana, NČR sodi, da je dobronamernost in občutljivost za stisko žrtve v obravnavanem članku novinarka nedvomno pokazala. Novinarka ni razkrila identitete vpletenih družinskih članov, temveč le starost in začetnice imen in priimkov. Ob tem razsodišče opozarja, da bi bilo lahko tudi to, ob razkritem prebivališču družine, posebej v manjšem kraju, že dovolj za dodatno stigmatizacijo, ki jo očita CSD. Novinarka Petra Zemljič je po mnenju razsodišča pri pisanju članka pokazala zadostno mero obzirnosti. Trditev CSD Maribor, da izpostavljanje otrokove družine ne pomeni pomoči otroku, temveč škodo, predstavnici omenjene institucije nista podkrepili s konkretnimi podatki, prav tako ni znano, da bi bil zaradi članka onemogočen potek pomoči. Novinarsko častno razsodišče še ugotavlja, da je Center za socialno delo zavezan Kodeksu etičnih načel v socialnem varstvu in sam odgovoren za izdajanje informacij, povezanih z zasebnostjo prizadetih, ki jih je posredoval novinarki Petri Zemljič.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 12. novembra 2003

Vili Einspieler

predsednik Novinarskega častnega razsodišča