Razsodba NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Ranka Ivelja, Brigita Mohorič, Jože Možina, Davorin Koron (člani) je na seji 12. novembra 2003, v primeru Center za socialno delo Maribor proti novinarki Večera Petri Zemljič razsodilo, da novinarka ni kršila kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Center za socialno delo Maribor proti novinarki Večera Petri Zemljič
Direktorica Centra za socialno delo Maribor Ružica Petrovič in strokovna sodelavka Simona Ratajc (v nadaljevanju CSD Maribor) novinarki Petri Zemljič očitata, da je v članku z naslovom Prosim vas pomagajte temu otroku, objavljenem v Sobotni prilogi dnevnika Večer, 12. julija 2003, kršila 2., 3., 7., 20. in 22. člen Kodeksa slovenskih novinarjev.
CSD Maribor trdi, da novinarka informacij, ki jih je dobila pri dekličini babici, ni preverila pri nobenem od otrokovih staršev. Na podlagi tega ji očitajo kršitev 2. člena kodeksa. Petra Zemljič je po prepričanju CSD-ja kršila tudi 3. člen kodeksa s tem, ko ni opozorila, da informacije in sodbe o dekličinih starših slonijo samo na pripovedi babice, s katero imajo popolnoma porušene družinske odnose. Poleg tega je novinarka po njihovem mnenju kršila še 7.člen kodeksa, ko naj bi zamolčala, da dekličin oče v službi ni obravnavan zaradi uživanja alkoholnih pijač. Na CSD-ju so prepričani, da je novinarka zgodbo podala enostransko, brez namena objektivnega prikaza. CSD Maribor novinarki očita tudi kršitev 20. in 22. člen kodeksa, ker naj bi bila v članku kršena pravica do intimnosti otroka. Deklica naj bi bila zaradi pisanja v okolju prepoznana, identificirana in tudi stigmatizirana. Izpostavljanje otrokove družine na način, kot je bilo to zapisano v članku, po njihovem mnenju ne pomeni pomoči otroku in družini, temveč škodo.
Petra Zemljič v zagovoru vse kršitve zavrača. Glede očitkov, da ni pridobila odziva tistih, ki jih informacije prizadevajo, in da je objavljala nepotrjene informacije, novinarka odgovarja, da informacij za pisanje članka ni dobila le pri babici prizadete deklice, ampak jih je zbirala in preverjala tudi na Centru za socialno delo Maribor, Centru proti zlorabljanju otrok in pri drugih virih.
O očitkih, da je zamolčala dejstvo, da dekličin oče v službi ni obravnavan zaradi pitja alkoholnih pijač, Zemljičeva odgovarja, da morebitne službene težave dekličinega očeta niso bile predmet pisanja, ob tem pa še pojasni, da so ji podatek o očetovi bolezni (alkoholik) potrdili prav na CSD Maribor. Glede očitkov in opozoril CSD Maribor, da je bila v članku kršena pravica do intimnosti otroka, in da je bila deklica prepoznana in stigmatizirana v svojem okolju, novinarka odgovarja, da se je vseskozi poskušala izogibati senzacionalistični obravnavi družine. Prepoznavnost družine v širšem okolju po njenem zagotovilu ni mogoča, saj so vse osebe v članku anonimne, po drugi strani pa Zemljičeva trdi, da je obravnavana družina zaradi svoje tragike že dalj časa predmet družbene pozornosti, in da jo je k pisanju članka vodil izključno dekličin klic na pomoč.