Konrad Kolšek proti novinarju Jadranu Vatovcu – Novinarsko častno razsodišče

Clanek_Jadran_Vatovec

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter in Peter Jančič (člani), je na seji 26. novembra 2003, v primeru Konrad Kolšek proti novinarju Jadranu Vatovcu (Slovenske novice), razsodilo, da je novinar Jadran Vatovec v članku Prej proti Sloveniji, danes proti Natu, objavljenem v Slovenskih novicah 11. februarja 2003, prekršil 1. člen kodeks slovenskih novinarjev, ni pa prekršil 2., 3., 4., 7., 10., 11., 15. in 20. člena kodeksa.

Primer: Konrad Kolšek proti novinarju Jadranu Vatovcu

Konrad Kolšek se je na NČR pritožil, ker naj bi bil Jadran Vatovec v omenjenem članku kršil 1., 2., 3., 4., 7., 10., 11., 15. in 20. člen kodeksa.

1., 2. in 20. člen naj bi bil kršil že z naslovom v mastnem tisku, češ da žaljivo in neresnično opozarja bralce na Kolškovo osebnost.

1. člen naj bi bil kršil tudi s podnaslovom “Konrad Kolšek bi se vstopu v Nato odrekel v prid balkanskemu varnostnemu paktu”, češ da tak pakt sploh ne obstaja.

1. člen naj bi bil novinar kršil s ciničnima oznakama “tako imenovano 5. armadno območje” in “Srboslavija”, 3. člen naj bi bil kršil, ker naj bi bil manipuliral z imenom Carle del Ponte, ker je napisal, da je verjela, da ji bo Kolšek pomagal spoznati ljudi (…), 1., 2., 3., 10. in 20. člen naj bi bil kršil, ker je izid Kolškove knjige primerjal s hipotetičnim izidom knjige spominov kakšnega generalpolkovnika Wermachta in člana nacistične stranke. 1., 3. in 4. člen pa, ker je napisal, da so Kolškovi spomini izšli najprej v srbskem jeziku, kar ni res. S trditvami, da Kolšek leta 1991 ni podprl slovenske osamosvojitve in da je pisal v tem smislu tudi Lojzetu Peterletu, naj bi bil novinar kršil 11. in 20. člen kodeksa, s trditvijo, da so nekateri iz Beograda “tako rekoč z ljubeznijo gledali na slovenske priprave”, ki je za Kolška ironičen konstrukt in cinizem, pa 15. in 20. člen. Z netočno in žaljivo informacijo o predavanju v Mariboru, ki jo je po Kolškovem mnenju novinar dobil iz Večera, naj bi bil kršil 1., 3., 4., 10. in 11. člen kodeksa, 1., 2., 3. in 4. pa novinarjevi trditvi, da bi se Kolšek odrekel Natu v prid balkanskemu varnostnemu paktu, ker da tak sploh ne obstaja. Ker naj bi bil celoten članek napisan za Kolška žaljivo in ponižujoče, je po njegovem mnenju novinar Vatovec kršil 1., 2., 10. in 11. člen, 15. in 20. člen pa naj bi bil kršil, ker je bil Kolškov odgovor objavljen v Slovenskih novicah pod zahvalo Srečka Lisjaka, predsednika ZVVS, Jadranu Vatovcu – za isti članek.

NČR je o primeru razpravljalo večkrat in zaprosilo za pojasnilo tudi novinarja Jadrana Vatovca, ki pritožniku ugovarja zgolj načelno, češ da je treba prebrati članek v Slovenskih novicah, Kolškov odziv nanj in obe Kolškovi vlogi NČR, Kolškove trditve pa med drugim označuje za “patetično in sovražno izrazje”. Na koncu dodaja, da imajo novinarji, dolžnost pisati odločno, ostro, provokativno, drzno, celo nesramno.

SKLEP:

Novinar Jadran Vatovec je kršil 1. člen, ni pa prekršil 2., 3., 4., 7., 10., 11., 15. in 20. člena kodeksa slovenskih novinarjev.

Obrazložitev:

NČR je ugotovilo, da je novinar prekršil 1. člen kodeksa, s trditvijo, da so Kolškovi spomini izšli najprej v srbskem jeziku. Ta trditev ne ustreza resnici, ker iz novinarjevega pojasnila ni razvidno, da bi novinar napako popravil, je kršil 1. člen kodeksa slovenskih novinarjev.

NČR ni pritrdilo pritožniku, da gre v Vatovčevem članku za kršitve drugih novedenih členov, čeprav je članek napisan, kot priznava Vatovec sam – nesramno, vendar to še ni kršitev kodeksa. NČR meni, da ima novinar pravico do svojega pogleda, zlasti kadar gre za tako nedorečene stvari, pri katerih še manjka zadostna zgodovinska distanca. NČR je upoštevalo tudi, da so Slovenske novice objavile obsežen odziv Kolška, ki je predstavil svojo plat medalje.

Glede pritožbe Kolška, da je bil njegov odgovor v Novicah objavljen pod zahvalo Srečka Lisjaka, pa NČR ugotavlja, da pravico do popravka ureja Zakon o medijih.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.