Uroš Šušterič proti Robertu Mecilošku (Dnevnik)

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Peter Jančič, Nada Ravter, Davorin Koron (člani) je na seji 26. novembra 2003, v primeru Uroš Šušterič proti Robertu Mecilošku (Dnevnik) razsodilo, da novinar ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Uroš Šušterič proti Robertu Mecilošku (Dnevnik)

Uroš Šušterič novinarju Robertu Mecilošku očita, da je v člankih “Veliko sprenevedanje” v Dnevniku 6. maja 2003, in “Mestece Peyton po slovensko” v Dnevniku 25. avgusta 2003, obakrat pod rubriko Komentar, kršil 1., 2., 3., 11. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Hkrati časopisni hiši Dnevnik očita kršitev preambule kodeksa, ker ta ni objavila njegovega pojasnjevalnega članka na članek “Veliko sprenevedanje” (objavljen 6. maja 2003).

Uroš Šušterič ocenjuje pisanje Roberta Meciloška za žaljivo, zgodovinsko lažno in ideološko obarvano, s tem, da potvarja lik armadnega generala Dragoljuba – Draže Mihajlovića, ko ga imenuje »sodelavca nemškega okupatorja«. Po njegovem novinar tako blati ugled borcev četniškega gibanja JVvD, v katerem je sodeloval tudi sam Uroš Šušterič.

Drugi očitek Uroša Šušteriča Robertu Mecilošku se nanaša na članek “Mestece Peyton po slovensko”, v katerem Mecilošek četniško gibanje generala Mihajlovića imenuje »profašistične formacije«. Ta trditev je za Uroša Šušteriča napačna in žaljiva.

Novinar Robert Mecilošek ni odgovoril na poziv NČR, naj odgovori na očitane mu kršitve.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče razsoja, da Robert Mecilošek ni kršil 1., 2., 3., 11. in 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Robert Mecilošek je oba omenjena prispevka objavil pod rubriko Komentar, v katerem se je očitno odločil za eno od interpretacij narave četniškega gibanja. V javnosti in tudi med zgodovinarji namreč o tem obstajajo zelo deljena mnenja.

Pritožba se nanaša na komentar, zvrst, v kateri avtor predstavlja osebno mnenje, katerega namen je sprožiti javno razpravo. Mnenja komentatorjev o zgodovinskih osebnostih, dogodkih in gibanjih, so v odprti in tolerantni družbi lahko zelo različna in tudi skrajnih ni modro prepovedovati.

Komentatorju zato ni moč očitati napake in kršenja 1. in 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Novinar tudi v ničemer ni ugibal, ampak je zapisal svoje mnenje, zato ni kršil 3. člena kodeksa. Prav tako ni kršil 11. člena, saj sta oba prispevka jasno označena kot komentarja. Pritožnik tudi ni navedel nobenih dokazov o morebitnem konfliktu interesov, ki bi navajali k kršitvi 15. člena kodeksa.

Uroš Šušterič časopisni hiši Dnevnik očita kršitev preambule Kodeksa novinarjev Slovenije, ker ni objavila njegovega pojasnjevalnega članka na članek v Dnevniku “Veliko sprenevedanje”. Novinarsko častno razsodišče pojasnjuje, da pravico do odgovora ureja zakon o medijih, posamezne novinarske hiše pa pri tem ravnajo v skladu s svojimi uredniškimi politikami.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.