Herman Kunej proti novinarju Dela Mateju Koširju – Novinarsko častno razsodišče

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Ranka Ivelja, Brigita Mohorič, Špela Šipek, Peter Jančič in Nada Ravter (člani) je na seji 3. decembra 2003, v primeru Herman Kunej proti novinarju Dela Mateju Koširju razsodilo, da novinar ni kršil kodeksa slovenskih novinarjev.

Primer:

Herman Kunej proti novinarju Dela Mateju Koširju

Herman Kunej novinarju Dela Mateju Koširju očita, da je v članku »Dolg jezik drago stane« kršil 1., 2., 3., 4. in 21.člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju KNS). Trdi, da zapis novinarja o tem, da so zasebni tožilci zoper Kuneja vložili civilno tožbo, ne drži, s čimer naj bi novinar kršil 1.člen KNS. S stavkom »Dejstvo je, da je Kunej proti vodstvu krajevne skupnosti pred tem res vložil tožbo zaradi domnevne kraje betona« pa je po mnenju pritožnika kršil 2.člen KNS, saj meni, da gre za hudo obtožbo in bi moral novinar poiskati njegov odziv, poleg tega naj bi s tem stavkom novinar kršil 3.člen KNS, ker je po mnenju pritožnika novinar objavil nepotrjena ugibanja, na kar bi moral opozoriti, z istim stavkom pa naj bi kršil tudi 4.člen KNS, ker ni navedel vira te informacije. Pritožnik tudi meni, da je novinar kršil 1., 2. in 21.člen KNS s tem, ko je njegov članek temeljil na sodbi, ki je bila po njegovem mnenju izrečena na podlagi dvomljivega dokaza, to je zapiskov novinarja Slovenskih novic Bojana Budje, ki je po mnenju pritožnika prav tako pri njegovem članku, na podlagi katerega je sodišče pritožniku izreklo kazen, kršil KNS. Pritožnik še meni, da je novinar kršil 21.člen KNS, s tem, ko je pisal o tem, da ga je sodišče obsodilo na pogojno kazen zaradi razžalitve kljub temu, da sodba še ni pravnomočna, saj se je Kunej pritožil na višje sodišče.

V članku »Grešniki in svetniki« v rubriki »Posavska obrežja« pa je novinar Matej Košir po mnenju pritožnika kršil 4.člen KNS, s tem, ko ni navedel vira informacij o vsebini pritožbe na sodbo, prav tako je po njegovem mnenju kršil 2.člen KNS, ko je s stavkom »zahtevami po reviziji postopka, ki bi dale misliti tudi najboljšim forenzikom iz laboratorijev FBI« zapisal po mnenju pritožnika hudo obtožbo, ob kateri bi moral poiskati njegov odziv. Z istim zapisom pa naj bi novinar kršil tudi 3.člen KNS, saj naj bi šlo za nepotrjena ugibanja o vsebini pritožbe.

Novinar naj bi tudi v tem članku kršil 21.člen KNS s tem, ko je zapisal, da je bil »pred nekaj meseci vsaj na prvostopnem sodišču obsojen zaradi obrekovanja«, ter s tem, ko se je vprašal, »zakaj ga je sodba, ki mu nalaga le pogojno kazen, tako hudo razjezila«, ter dodaja, da »je pogojna kazen vendarle lahko le prvi korak na tej poti, seveda če direktor v določenem obdobju stori še kakšno kaznivo dejanje«. Pritožnik meni, da novinar piše, kot da je sodba že pravnomočna in da se že izvršuje. S stavkom: »Pri tem ne gre pozabiti, da krški kriminalisti že (pre)dolgo zbirajo obvestila o vpletenosti direktorja v nečedne posle z električno energijo.« pa je novinar po mnenju pritožnika kršil 21.člen, saj je navajal informacije o predkazenskem postopku, 2.člen KNS, s tem, ko ni poiskal odziva pritožnika na to po njegovem mnenju hudo obtožbo, 3.člen, ker naj bi objavljal nepotrjena ugibanja, na kar ni opozoril in 4.člen, s tem, ko ni navedel vira omenjene informacije.

Novinar Matej Košir v odgovoru prilaga kopijo tožbe, ki so jo zoper Hermana Kuneja vložili zasebni tožniki in ki dokazuje, da je Košir informacijo zapisal na podlagi te tožbe. Glede informacije, da je Kunej tožil nekatere člane vodstva krajevne skupnosti, Košir navaja, da mu je informacijo o tem, da je Kunej nadzornemu svetu rudnika Senovo predlagal, naj tožijo določene osebe zaradi suma kraje betona, povedal eden od članov nadzornega sveta, poleg tega pa prilaga kopije zapisnikov več sodnih obravnav in zaslišanj, iz katerih je razvidno, da so bile ovadbe res podane.

Prav tako s kopijami tožb dokazuje, da je Kunej ovadil določene osebe zaradi kraje betona, pregon pa je bil, pravi novinar, zaradi pomanjkanja dokazov ustavljen. Novinar trdi, da je tožba torej obstajala, ali je bila obravnavana ali ne, pa je po njegovem mnenju nepomembno. Pomembno se mu zdi, da je bila opravljena preiskava o utemeljenosti obravnave premoženjsko pravdnega zahtevka. Novinar meni, da je nesmiselno presojati dokaze, ki jih je kot verodostojne sprejelo sodišče, in meni, da očitek pritožnika celo temu navkljub ni utemeljen.

Glede članka »Grešniki in svetniki« novinar v odgovoru opozarja, da gre za članek, objavljen v rubriki »Posavska obrežja«, ki je literarno publicističnega in satiričnega značaja. Pojasnjuje, da je v komentarju jasno navedeno, da gre za ugibanja, in da je jasno razvidno, da te zadeve ni obravnaval kakorkoli drugače kot v okvirih predkazenskega postopka. Glede odziva pritožnika novinar pojasnjuje, da je imel veliko priložnosti podati svoj odziv na to nekaj let staro zadevo tudi v Delu, a tega ni želel.

Novinar še opozarja, da je pri svojem pisanju v številnih člankih dejstva pri pritožniku težko preverjal, saj ta na novinarjeva vprašanja ne želi odgovarjati oziroma je zanj nedosegljiv. Pritožnik novinarja nikoli ni opozoril na domnevne napake, da bi jih v skladu s 1.členom KNS sploh lahko priznal ali popravil, še odgovarja novinar Matej Košir.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da Matej Košir ni kršil 1., 2., 3., 4. in 21. člena kodeksa slovenskih novinarjev.

Obrazložitev:

Novinar Matej Košir je zapisal resnično informacijo o tem, da so zasebni tožniki zoper pritožnika vložili odškodninsko tožbo. Pritožba torej v tem delu ni utemeljena. Novinar je imel glede na vir informacije utemeljen razlog, da je verjel, da je pritožnik res ovadil določene osebe iz vodstva krajevne skupnosti, kar je razvidno tudi iz zapisnikov večih obravnav in zaslišanj. Po mnenju razsodišča pri zapisu o tem, da je pritožnik zoper nekatere vložil tožbo, ne gre za obtožbo, pri kateri bi moral novinar poiskati odziv pritožnika. NČR zato ugotavlja, da novinar ni kršil 1., 2., 3. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Novinar tudi ni kršil 21.člena, saj je v članku jasno zapisal, da je pritožnik obsojen na pogojno kazen, dejstvo, da se je pritožnik na razsodbo pritožil na višje sodišče pa ne pomeni, da novinar o izreku pogojne kazni ne bi smel poročati. Pritožba glede informacij, ki so temeljile na podlagi sodbe, ki je bila po mnenju pritožnika sporna, ker je temeljila na osnovi članka novinarja Slovenskih novic Bojana Budje, je neutemeljena, saj je omenjeni članek prestal sodno presojo in ni predmet pisanja novinarja Mateja Koširja.

Novinar v članku »Grešniki in svetniki« prav tako ni kršil nobenega člena KNS, saj gre za rubriko komentatorske narave, pri čemer novinar tudi sicer ni prekršil nobenega člena, ki mu jih očita pritožnik. Tako pri zapisu »zahtevami po reviziji postopka, ki bi dale misliti tudi najboljšim forenzikom iz laboratorijev FBI« ne gre za hudo obtožbo, prav tako ne za nepotrjena ugibanja o vsebini pritožbe na sodbo. Novinar je v članku tudi jasno opozoril, da sodba ni pravnomočna že s tem, da je pisal o vsebini pritožbe na sodbo, zato je očitek o kršitvi 21.člena neutemeljen.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeležence v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.