Ludvik Toplak in Jurij Toplak proti uredništvu Dnevnika in novinarju »tk«

Clanek_TK

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspiler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Brigita Mohorič, Jože Možina, Davorin Koron (člani) je na seji 10. decembra 2003 v primeru Ludvik Toplak in Jurij Toplak proti Dnevniku in novinarju “tk” razsodilo, da uredništvo Dnevnika in novinar »tk« nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer:

Ludvik Toplak in Jurij Toplak proti uredništvu Dnevnika in novinarju »tk«

Pritožnika dr. Ludvik Toplak in mag. Jurij Toplak trdita, da sta Dnevnik in njegov novinar »tk« kršila 1.,2. in 21. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. 1. člen naj bi bil kršen zaradi trditve, da je »nekdanji rektor mariborske univerze (dr. Ludvik Toplak) od občine Maribor zahteval dobrih pet milijonov tolarjev, sicer ne bo pripravljen sprejeti zamenjave, po kateri naj bi njegov sin zapustil občinsko kadrovsko stanovanje, ki mu po predpisih sploh ne pripada«, ki je po mnenju pritožnikov neresnična. Poleg tega naj bi bila neresnična trditev, da je ponudbo za zamenjavo poslal L. Toplak sam, saj da je šlo v resnici za skladovo ponudbo.

Novinar, da ni poklical nobenega od prizadetih in skušal pridobiti njun odziv, s čimer je kršil 2. člen kodeksa. Jurija Toplaka pa, da je obdolžil kršitve zakona, čeprav kršitev s strani sodišča sploh še ni bila ugotovljena. S tem, da je kršil 21. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Uredništvo Dnevnika se ni odzvalo na poziv naj odgovori na očitane mu kršitve.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da uredništvo Dnevnika in novinar »tk« nista kršila 1., 2. in 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Čeprav se uredništvo Dnevnika ni odzvalo, je NČR upoštevalo dejstva, ki so mu bila znana že iz prejšnji pritožb istih pritožnikov in odgovorov obtoženih avtorjev prispevkov. Poleg tega je ta pobuda nastala v času, ko je zgodba o zamenjavi stanovanja nekdanjega rektorja dobila odmev tudi v drugih medijih, ki so sliko dopolnjevali. NČR tudi v tem primeru ugotavlja, da je novinar informacijo dobil iz uradnega vira, ki je tako zapisano zgodbo potrdil tudi drugim medijem. Po podatkih, ki jih navaja dr. Ludvik Toplak je skladu v zamenjavo ponudil več stanovanj, sklad pa je nato izbral tistega, ki mu je najbolj ustrezal, vendar predlagateljema ni bil pripravljen plačati razlike v vrednosti. Ker je prav to stanovanje predmet zgodbe in ker je bila zanj prek enega od županov, ki je član nadzornega odbora tega sklada, zares zahtevana petmilijonska kompenzacija, novinarjeve navedbe ustrezajo resnici. Zato 1. člen kodeksa ni bil kršen.

Kot že omenjeno, je zgodba dobila širok javni odziv in oba pritožnika sta stvari tudi pojasnjevala v javnosti. Novinar »tk«, je bistvo odziva, da namreč L. in J. Toplak trdita, da zahteve po kompenzaciji ni bilo, korektno povzel, hkrati pa tudi izjavo direktorice stanovanjskega sklada, ki njuno trditev izpodbija. Kršitve 2. člena kodeksa ni bilo.

Prav tako je NČR zavrnilo očitek, da je novinar kršil 21. člen kodeksa. Kot je zapisalo že v razsodbi primera J. in L. Toplak proti Tomažu Klipšteterju izraz nezakonito v medijski praksi označuje vsa dejanja, ki pomenijo kršenje pravil v družbi. Mediji, ko informacijo preverijo, ne morejo čakati na sodni epilog primera, ampak jo objavijo. Če ne bi bilo tako, bi bila okrnjena ena do nadzornih funkcij medijev.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila o njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.