Borut Smrekar proti novinarju Dela Marijanu Zlobcu – Novinarsko častno razsodišče

prispevek Marijana Zlobca

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspiler (predsednik), Ranka Ivelja, Peter Jančič, Špela Šipek, Brigita Mohorič (člani) je na seji 23. junija 2004, v primeru Borut Smrekar proti novinarju Dela Marijanu Zlobcu razsodilo, da je Marijan Zlobec kršil 1., 2. in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Borut Smrekar proti novinarju Dela Marijanu Zlobcu

Iz pritožbe, naslovljene na NČR, je razvidno: Marijan Zlobec je 23. marca 2004 v članku Umetniški umor v Operi zapisal: »Izvedeli smo tudi, da bo direktor Opere Smrekar sam dirigiral eno od novih premier, čeprav v operi pred leti ni opravil dirigentske avdicije, poleg tega pa bo za honorar moral s strokovnim svetom opere podpisati posebno pogodbo.« Trditev, da pritožnik ni opravil avdicije za dirigenta v Operi, je, kot dokazuje pritožnik, neresnična.

Smrekar pojasnjuje, da je novinar isto trditev zapisal v Delu že 1. oktobra 1999. Tedaj je (v komentarju z naslovom Opera ali balkanska krčma) zapisal, da »direktor nima moralnih kvalitet za vodenje tako zahtevne ustanove, zlasti ker je bil v njej pred leti že zaposlen kot zborovodja, ki pa mu v hiši ni uspelo narediti avdicije za mesto dirigenta in je ustanovo zapustil.« Pritožnik je navedeno trditev v Delu demantiral 2. oktobra 1999. Kulturni redakciji Dela je obenem poslal zapisnik avdicijske komisije, iz katerega je razvidno, da je avdicijo za dirigenta (edino, ki se je je v Operi kdaj udeležil, pravi Smrekar) uspešno opravil. Pritožnik ob tem dodaja, da je iz odgovora Marijana Zlobca, objavljenega v Delu 5. oktobra 2004, razvidno, da je bil novinar seznanjen z njegovim demantijem in z dejstvi (med drugim s tem, da je avdicijska komisija za dirigente 10. novembra 1995 sprejela sklep, da so uspešno opravili avdicijo trije kandidati, in sicer Loris Voltolini, Borut Smrekar in Aleksander Spasić.)

Po mnnenju pritožnika je Marijan Zlobec kršil 1. točko Kodeksa novinarjev Slovenije, ker ni preveril informacije oziroma je napako napravil celo namerno, 2. točko kodeksa zato, ker »gre glede na funkcijo umetniškega oziroma strokovnega vodje zavoda za hudo obtožbo, če se mu očita, da ni opravil preizkusa strokovnih sposobnosti v zavodu, pri čemer se obtožbe niti ne skuša preveriti«, in 3. točko kodeksa, ker novinar ni navedel, da objavlja nepotrjeno informacijo.

Marijan Zlobec se na prošnjo NČR, naj odgovori na pritožbo, ni odzval.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da je Marijan Zlobec kršil 1., 2. in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR je pritrdilo argumentom pritožnika. Iz citiranih prispevkov (poročila o sindikalnem protestu pred operno hišo, komentarja, Smrekarjevega in novinarjevega odgovora v Delu) je nedvoumno razvidno, da je novinar že oktobra 1999 vedel, da trditev, da Borut Smrekar v Operi ni opravil avdicije za dirigenta, ne drži. O tem, kakšen sklep je sprejela avdicijska komisija, se je, kot v objavljenem odmevu na Smrekarjev demanti oktobra 1999 priznava tudi sam, seznanil v enem od dveh dokumentov, s katerimi je razpolagal. Kljub temu je neresnično trditev 23. marca 2004 znova zapisal. S tem je kršil 1. člen kodeksa. Obtožbe, ki umetniškega vodjo Opere moralno in strokovno diskvalificira (tudi Zlobec meni, da direktor, ki mu ni uspelo narediti avdicije za dirigenta, nima moralnih kvalitet za vodenje tako zahtevne ustanove) ni preveril pri prizadetem; to mu nalaga 2. člen kodeksa. Po mnenju NČR je Delov novinar kršil tudi 3. člen kodeksa, saj je govorico, ki je krožila med kolektivom v Operi, brez dodatnega preverjanja in celo ob vednosti, da trditev ni resnična, objavil v obliki, ki bralcu ne dopušča dvoma v resničnost navedbe, da Borut Smrekar v ljubljanski operi ni naredil avdicije za dirigenta.

NČR ob tem še opozarja, da se je Borut Smrekar zoper pisanje Marijana Zlobca v Delu prvič pritožil že pred tremi leti. Med drugim mu je očital tudi objavo neresnične trditve, da ni opravil avdicije za dirigenta. NČR takrat Marijana Zlobca ni obsodilo, saj je ocenilo, da je šlo za nehoteno napako.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila o njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 23. junija 2004

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča