Matej Kovačič proti novinarju Radia Glas Ljubljane Mitji Urbančiču

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Ranka Ivelja, Peter Jančič, Špela Šipek in Brigita Mohorič (člani) je na seji 23. junija 2004, v primeru Matej Kovačič proti novinarju Radia Glas Ljubljane Mitji Urbančiču razsodilo, da uredništvo RGL-a in Mitja Urbančič nista kršila 1., 2. in 23. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Matej Kovačič proti novinarju Radia Glas Ljubljane Mitji Urbančiču

Pobudnik Matej Kovačič je menil, da je novinar Radia Glas Ljubljane (RGL) Mitja Urbančič v oddaji Dosjeji 7. novembra 2003, kršil Kodeks novinarjev Slovenije v 1., .2. in 23. členu. V oddaji, ki po Kovačičevih navedbah ni kontaktna, torej poslušalci nimajo možnosti klica, so govorili o izbrisanih. Po voditeljevem informativnem uvodu so predvajali posnetek izjave poslanca Zmaga Jelinčiča, ki je med drugim pravnega zastopnika izbrisanih Matevža Krivica označil za psihičnega bolnika. V delu, kjer so govorili o odškodninah, so predvajali Krivičevo izjavo, ki pa je govoril izključno o odškodninah in pojasnil, da gre pri visokih številkah za zavajanje. Po premoru so v eter znova spustili Zmaga Jelinčiča, ki je imel edini – drugi poslušalci ne prej ne pozneje niso mogli poklicati v oddajo, možnost za še en izbruh nestrpnosti, v katerem je ponovil trditve o Krivicu kot psihičnem bolniku in kverulantu, ki da ga je treba zapreti. Voditelj Jelinčičevih izjav ni komentiral, do konca oddaje pa tudi ni omogočil klica nikomur drugemu. Kovačič je naslednji dan na RGL-ovo spletno stran poslal pritožbi in zastavil 6 vprašanj, na katera nikoli ni dobil odgovora. Voditelj o tej pritožbi ni spregovoril niti v naslednji oddaji 13. novembra, ki je znova govorila o izbrisanih, niti ni dal možnosti Matevžu Krivicu, da odgovori na Jelinčičeve obtožbe.

Mitja Urbančič zanika, da poslušalcem ni dal možnosti, da se odzovejo, kajti odziva, kot trdi, ni bilo. V naslednji oddaji, da je želel pripraviti soočenje med Krivicem in Jelinčičem (2. člen kodeksa), vendar je Krivic to zavrnil. Priznava, da je na pritožbo, poslano na spletno stran, do naslednje oddaje na to temo pozabil. Po njegovem tudi za kršitev 23. člena kodeksa ni nobenih temeljev, saj pri Jelinčičevem nastopu ni šlo za rasne, spolne starostne ali druge stereotipe, saj tarča napada niso bili izbrisani, ampak Matevž Krivic. Glavna in odgovorna urednica RGL Majda Juvan pa dodaja, da je od »filtriranja« klicev poslušalcev do cenzure le korak in da bi bilo v nasprotju z načelom svobode govora in tiska, če bi cenzurirali spopad dveh osebnosti, ki si ob tem problemu stojita diametralno nasproti – obe pa sami odgovarjata za svoja stališča.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da uredništvo RGL in novinar Mitja Urbančič nista kršila 1., 2. in 23. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, nista pa ravnala častno, kot od novinarskih profesionalcev pričakuje javnost.

Obrazložitev:

NČR je o primeru Kovačič proti Urbančiču razpravljalo na več sejah, vendar pa ni našlo tehtnih argumentov za kršitev navedenih treh členov: torej 1. člena, ki novinarja zavezuje k preverjanju točnosti zbranih informacij in k popravi napak, 2. člena, ki novinarja zavezuje, da v primerih, ko gre za hude obtožbe, poskuša hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, in 23. člena, po katerem se mora novinar izogibati rasnim, spolnim, starostnim, verskim, etničnim in geografskim stereotipom; ta člen prepoveduje diskriminacijo zaradi spola, pripadnosti etnični, verski, socialni ali narodni skupnosti, žalitev verskih čustev in običajev ter netenje mednacionalnih trenj.

Medij je objavil, podobno so pred tem storili že drugi mediji, izjavo, v kateri Zmago Jelinčič grobo zmerja in diskreditira nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica, česar pa ni mogoče označiti kot preprosto objavo dejstvene napake, ki bi jo moral medij popraviti, odgovor tistega, ki je bil ozmerjan bi tudi v ničemer ne popravil položaja, hkrati pa ni mogoče reči, da je bil namen diskriminacija nekdanjega ustavnega sodnika kot zaščitene manjšine.

NČR je ocenilo, da bi, če bi brez res tehtne argumentacije pritrdili pobudnikom, da so kršene določbe kodeksa, na katere se sklicujejo, novinarsko svobodo objavljanja različnih mnenj preveč zožili. Odgovornosti za vsebino izjav nastopajočih v radijskih in televizijskih oddajah (še posebej v oddajah, ki potekajo v živo), pa tudi v časopisju in drugih medijih, ni mogoče pripisati le novinarju in uredniku. V določenih primerih bi s tem brez tehtnih razlogov spodbudili samocenzurno obnašanje medijske skupnosti, katere prvo vodilo mora biti pravica javnosti do čim širše obveščenosti. Hkrati pa NČR opozarja, da uredništva in novinarji niso odvezani odgovornosti pred ljudmi, če dopustijo, da kdo medij izrabi za sporočila, ki vsebujejo le zmerjanje in poniževanje. Novinarji in uredništva izbirajo sodelujoče oziroma nastopajoče, povezujejo in sintetizirajo vsebino in z etično držo ter pasivno ali dejavno vlogo pri povezovanju oddaj, montiranju izjav in z drugim uredniškim in novinarskim delom v presojo javnosti prepuščajo tudi sami sebe.

Mitja Urbančič je dopustil, da je Zmago Jelinčič Plemeniti Matevža Krivica dvakrat javno označil za kverulanta in psihičnega bolnika. Objavljena izjava ni z ničemer prispevala k boljši obveščenosti javnosti o vsebinskih vprašanjih spora ob izbrisanih. Pridobivanje dodatnih poslušalcev z objavljanjem grobih zmerljivk, čeprav častno razsodišče ni pritrdilo pobudnikom, da bi bili kršeni členi kodeksa, na katere se sklicujejo, ni v skladu s častjo, ki jo od uredništev posameznih medijev in novinarjev zahtevajo etični standardi in javnost.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila o njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 23. junija 2004

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča