Tone Murgelj proti novinarki Svetlani Vasović Mekina

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Jože Možina, Nada Ravter, Davorin Koron, Špela Šipek (člani) je na seji 7. oktobra 2004 določilo, da je Svetlana Vasović Mekina kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer:Tone Murgelj proti novinarki Svetlani Vasović Mekina

Ravnatelj Osnovne šole Bežigrad Tone Murgelj se je pritožil na Novinarsko častno razsodišče (NČR), ker je po njegovem v besedilu ZA PRVINSKE PRAVICE OTROK GRE, GOSPOD MINISTER, objavljenem v prilogi ONA Svetlana Vasović Mekina kar nekajkrat grobo kršila kodeks. Po njegovem je brez argumentov zapisala, da pričakuje zaradi slabega dela vodstva šole, na začetku novega šolskega leta za učence na osnovni šoli Bežigrad precej klavrno stanje. Zamolčala je, da so za prvošolce in njihove starše 20. januarja 2004 pripravili kulturno prireditev in poseben roditeljski sestanek in ni poskrbela za pravice druge strani, da bi bili bralci o dogajanjih na šoli celovito obveščeni. Pritožnik trdi, da novinarka posplošeno govori o nepravilnostih v delu šole, pri tem se sklicuje na starše, predstavnike lokalne skupnosti ter učitelje, ne navede pa nobenega konkretnega očitka, razen domnevnega dogodka v Kranjski gori, ko naj bi učiteljica zaklenila dva učenca v počitniški dom, ki pa tudi po uvedbi inšpekcijskega nadzora še ni doživel epiloga. Po mnenju pritožnika je s tem kršila določila preambule kodeksa, saj dela ni opravila natančno in vestno, navedb pa ni podkrepila s primeri. Novinarka je hkrati mati enega od učencev in je v dogajanja izjemno vpletena, zato bi po 12. točki kodeksa morala to jasno razkriti oziroma se kot novinarka izločiti.

Ne da bi upoštevala vse zakonske predpise s tega področja, piše o ravnateljevi neprimerni izobrazbi za to delovno mesto. Ko piše o učiteljici, ki da jo je ravnatelj pred leti poskušal nezakonito vreči iz službe, po pritožnikovem mnenju ni preverila, kako je postopek zoper to učiteljico sploh potekal. Niti se o tem ni pozanimala pri njem. Prav tako novinarka s primeri ne potrdi v prispevku očitane kaznovanosti z visokimi kaznimi za podjetniško dejavnost, ki jo ravnatelj opravlja v prostem času in s tem krši 2. točko Kodeksa novinarjev Slovenije. Vrh vsega, pa je po trditvah Toneta Murgelja neresnična trditev, da ravnatelj v šoli krade, s čimer sta prekršeni 2. in 4. točka kodeksa. Isti točki je po mnenju pritožnika novinarka kršila tudi s tem, da je zapisala, da je stražil pred učilnico, v kateri je potekal sestanek Sveta staršev šole, da bi odganjal predstavnika sveta ustanovitelja šole, ki naj bi prišli na Sejo sveta šole, ki da sploh ni bila sklicana.

Novinarka Svetlana Vasović Mekina je NČR poslala obširno dokumentacijo iz katere je razvidno, da je pritožniku poslala pisna vprašanja, na katera pa podobno kot za intervju na RTV Slovenija, ni bil pripravljen odgovoriti. Po njenem je ravnatelj Tone Murgelj kršil njene pravice, saj je v Oni in Dnevniku objavil izrazito obrekljivi pisma (ki pa jih NČR v tej prijavi ni poslal), ki nista imeli nobene zveze z navedbami v članku, njej pa v Oni niso omogočili odgovoriti na Murgljevo pisanje. Ravnatelj je novinarjem prepovedoval objavo fotografij, kako na avtomobilskem sejmu prodaja zgoščenke, čeprav so bile posnete na javnem mestu. Staršem in novinarjem je kljub zakonu o javnih uslužbencih zavračal vpogled v zapisnike Sveta šole in druge listine. Predstavnikom staršev je z oboroženimi varnostniki onemogočil sodelovanje na Svetu šole, ki je razpravlja o njihovih pritožbah. Poleg tega je sejo Sveta šole, za katero trdi, da ni bila sklicana v resnici odpovedal tik pred začetkom.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da Svetlana Vasović Mekina ni kršila preambule, 2.,4. in 11. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, pač pa je kršila njegov 12. člen.

Obrazložitev:

NČR je oba udeleženca v sporu povabilo na javno obravnavo, vendar se je nista udeležila. Ker se nobena stran v postopku obravnave ni udeležila, razsodišče ne more ugotavljati objektivne resnice, ampak je o novinarkinem besedilu in pritožbi nanj sklepalo na podlagi dokumentacije, ki je prispela. NČR ugotavlja, da Tone Murgelj v pritožbi z nobenimi dejstvi ali dokumenti niti s pričami ni spodbijal novinarkinih navedb v domnevno spornem članku. S tem tudi ne spodbija vrste primerov s katerimi je novinarka utemeljevala, zakaj je učence na začetku šolskega leta na osnovni šoli pričakalo klavrno stanje. Ni torej res, da trditve ni utemeljila. V obširnem besedilu je bistveno več primerov kot zgolj navedeni dogodek iz Kranjske gore, ki napeljujejo na razmišljanje o nepravilnostih pri delu šole (neuporabljeni računalniki, učiteljičino zmerjanje in poniževanje otrok brez odziva v vodstvu, pričevanja učencev, neodzivnost šole na opozorila staršev) – pritožnik nobenega od teh ne demantira z dokumenti ali pričami. NČR tudi verjame novinarkinemu zatrjevanju, da je od ravnatelja poskušala dobiti odgovore na vprašanja, saj v odsotnosti njegovega odziva vseeno uporabi vsaj tisto, kar je povedal na javnih sestankih, poleg tega je, kjer je bilo to mogoče, navedla vire informacij. 2. in 4. člen kodeksa torej nista bila kršena. Pritožnik tudi ni navedel dejstev, ki bi dokazovala, da ima za mesto, ki ga zaseda ustrezno izobrazbo – zato NČR ne more razsojati o posebnih okoliščinah, ki morda spodbijajo zapisano – zato meni, da ni kršen niti 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

12. člen kodeksa določa, da mora novinar, ki je vpleten v dogodke, svojo vpletenost javnosti v prispevku razkriti, oziroma se kot novinar izločiti. Vendar to ne pomeni, da se mora izločiti v vsakem primeru, saj bi to pomenilo, da bi novinarska odkritja, ki včasih nastanejo prav zaradi tega, ker je novinar v dogodek vpleten, morali javnosti zamolčati. To kajpada ni vsebinski pomen tega člena, pač pa NČR ugotavlja, da bi bil članek Svetlane Vasović Mekina precej bolj verodostojen, če bi opozorila, da je zaradi svojega otroka, ki obiskuje to šolo, v zgodbo tudi osebno vpletena. Bralci bi s tem imeli pošteno možnost presoje. Zato NČR ugotavlja, da je Svetlana Vasović Mekina kršila 12. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Stališče:

Pritožnik je dejal, da zoper novinarko ne teče noben sodni proces, ki bi ga sprožil, sam, da pa bo zadevo internacionaliziral, če NČR o njej ne razpravlja.

Svetlana Vasović Mekina je NČR predlagala, naj tega primera ne obravnava, saj da je tuja novinarka in članica tujega novinarskega društva, in bo o morebitnem nadaljevanju postopka obvestila svoje društvo ter mednarodno novinarsko združenje IFJ in hkrati zahtevala sodno varstvo svojih pravic Društvo novinarjev pa bo smatrala moralno, kazensko in odškodninsko odgovorno za morebitne posledice , ki bi nastale z razsodbo.

NČR se je pri razsojanju znašlo pred dvema grožnjama – pritožnikovo in novinarkino po katerih naj bi opustitvi ali uvedi obravnave primera sledile ustrezne sankcije. Ker to ni prvi tak primer, se je NČR odločilo pojasniti javnosti zakaj razsoja tudi o avtorjih novinarskih prispevkov, ki niso člani Društva ali Sindikata novinarjev Slovenije in zakaj namerava takšno prakso ohraniti tudi v prihodnje. Navsezadnje je tudi Upravno sodišče v sorodnem primeru razsodilo v prid NČR.

Statut DNS v 42. členu pravi, da lahko v prid ugledu poklicnih novinarjev v javnosti in da bi zagotovilo spoštovanje pravic tako novinarjev kot državljanov, oziroma oseb, ki jih zadeva poročanje v množičnih medijih, NČR obravnava tudi primere in pojave neetičnega ravnanja novinarjev, ki niso člani DNS, avtorjev prispevkov v množičnih medijih, ki niso novinarji, ali nastopajo v vlogi virov informacij, kot pojave v procesih množičnega komuniciranja.

10. člen poslovnika NČR pravi, da lahko začne postopek teči na podlagi pisnega predloga posameznikov pravnih oseb, uredništev, novinarskih aktivov, novinarskih sindiaktov, sekcij DNS, upravnega odbora DNS, Izvršnega odbora SNS in na lastno pobudo, oziroma na pobudo enega od svojih članov: Predlog za začetek postopka pred NČR mora biti vložen najpozneje 45 dni po dogodku, za katerega predlagatelj meni, da sodi med primere neetičnega ravnanja novinarja ALI DRUGEGA AVTORJA prispevka v množičnih medijih, vira informacij ali drugega udeleženca v dogodku.

39. člen slovenske ustave zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.

Mnenje o neki zadevi je potemtakem ustavno zavarovana kategorija, v primeru NČR, ki ga lahko razumemo tudi kot pravico in svoboščino skupine posameznikov, je to mnenje utemeljeno na mednarodno priznanih standardih, ki veljajo v novinarskem poklicu in katerih slovensko različico je sprejelo Društvo novinarjev Slovenije skupaj s Sindikatom novinarjev Slovenije.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila o njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 7. oktobra 2004

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča