Dr. Božidar Jezernik proti Roku Kajzerju (Delo)

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspiler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Jože Možina, Davorin Koron, Peter Jančič, Ranka Ivelja (člani) je na seji 3.2.2005, v primeru dr. Božidar Jezernik proti novinarju Roku Kajzerju, Delo, razsodilo:


Primer: Dr. Božidar Jezernik proti Roku Kajzerju (Delo)

Dekan Filozofske fakultete v Ljubljani dr. Božidar Jezernik novinarju Dela Roku Kajzerju očita, da je v članku z naslovom »Izpiti so nezakoniti« 8. 4. 2004 in v prispevku v rubriki »Prejeli smo« z istoimenskim naslovom 14. 4. 2004 (pritožnik omenja tudi neobstoječi članek 10. 4. 2004)in članku 28. 4. 2004 »Vztrajajo, da je vse OK« kršil določila veljavnega Kodeksa novinarjev Slovenije v 1., 2., 3. in 7. členu.

Novinar Rok Kajzer je v omenjenih tekstih poročal o pritožbah študentov Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti, ki so vodstvu Oddelka in fakultete očitali uvajanje diplomskih izpitov brez pravne podlage.

Dr. Jezernik meni, da je novinar Rok Kajzer kršil 1. člen novinarskega kodeksa, ker po njegovem ni preveril točnosti zbranih informacij, ko je navedel da so študentje v zvezi z opozarjanjem na problematiko zakonitosti diplomskih izpitov naleteli na gluha ušesa predstojnice Oddelka za prevajalstvo dr. Nike Kocijančič Pokoron, dekana Filozofske fakultete dr. Božidarja Jezernika in rektorja Univerze v Ljubljani dr. Jožeta Mencingerja.

Rok Kajzer v odgovoru na pritožbo dokazuje resničnost omenjene navedbe z dejstvom, da so se študentje prav zaradi »gluhih ušes« obrnili na ljubljansko univerzo, študentsko organizacijo, svet za visoko šolstvo, urad za višje strokovno in visoko šolstvo, šolsko ministrstvo in Urad varuha človekovih pravic.

Pritožnik v nadaljevanju trdi, da je novinar zamolčal dejstvo, da so se predstavniki Oddelka za prevajalstvo takoj odzvali na pismo anonimnih študentov in organizirali sestanek s podpisniki že tri dni po prejemu dopisa.

Rok Kajzer to trditev zavrača s stališčem, da mu ni jasno, kako so se lahko sestali s 60 anonimnimi podpisniki, ki še danes niso znani vodstvu FF temveč avtorju članka, ki jim je zagotovil anonimnost. Prav tako po njegovem v tem ni nikakršnega pravočasnega odziva saj nezakonitost na FF po njegovem še vedno ni odpravljena.

Pritožnik trdi, da je novinar s kopijo letaka, ki so ga študentje razdeljevali ob informativnem dnevu kršil 1. člen kodeksa, ker po njegovem ni preveril skladnosti vsebine z dejanskimi podatki o uspešnosti študija, ki bi jih lahko pridobil pri fakulteti. Pritožnik še trdi, da je novinar dobil vse podatke o netočnosti navedb na plakatu v dopisu predstojnice Oddelka za prevajalstvo. Za pritožnika pomeni kršitev 1. člena kodeksa tudi trditev, da naj bi študenti zaradi težav pri zaključku študija zamudili že dva razpisna roka. Pritožnik zatrjuje, da večina študentov ni zamudila nobenega razpisa za delo v Bruslju.

Rok Kajzer odgovarja, da je bil letak objavljen z ustreznim zapisom, ki je opredeljeval vir. Do vsebine plakata se ni opredeljeval, ker to ni njegovo avtorsko delo. Novinar vztraja pri verodostojnosti podatkov s plakata, ki jih po potrebi lahko dokaže z dokumentacijo, ki jo hrani. Glede razpisnih rokov novinar Kajzer odgovarja, da nikjer ni zapisal, da se večina ne bi mogla prijaviti na razpise, pač pa so številni, med drugim vsi njegovi sogovorniki zaradi dodatnih obveznosti zamujali priložnosti v Bruslju, zatrjuje Kajzer.

Pritožnik novinarju očita tudi kršitev 7. člena novinarskega kodeksa, ki pravi, da novinar pri svojem delu ne sme zamolčati pomembnih informacij, ki jih je zbral. Kršitev je po mnenju pritožnika storil s tem, ko pri pisanju o problematiki opravljanja izpitov ni predstavil druge plati zgodbe in uporabil mnenja prorektorja Univerze v Ljubljani dr.Ivana Lebana, čeprav je bil z njim seznanjen.

Rok Kajzer odgovarja, da mnenje prorektorja Lebana ne obstaja. Po njegovem gre le za dopis prorektorja Lebana šolskemu ministrstvu iz katerega izhaja da se študij izvaja skladno z veljavnim študijskim programom. Novinar trdi, da je bil Leban le poštni posrednik med FF in Ministrstvom za šolstvo saj po lastni izjavi ni preverjal navedb Filozofske fakultete. Njegovo posredništvo po Kajzerjevem mnenju ni imelo teže. Kajzer trdi, da je Leban poudarjal da mora verjeti pojasnilom članice Univerze. Kajzerju se je takšna razlaga FF zdela zavajujoča.

Pritožitelj novinarju očita še grobo diskreditacijo dekana Filozofske fakultete pri čemer ne navaja člena v Kodeksu, ki naj bi bil pri tem kršen. Pritožitelj novinarju očita podtikanje neresnic na njegov račun, ko je v odgovoru na pritožiteljev članek z dne 10. 4. 2004 v pismih bralcev z naslovom »Izpiti so nezakoniti« v svojem odgovoru v isti rubriki 14. 4. 2004 trdil, da je pritožitelj » obtožil člane državnega sveta za visoko šolstvo,pa uslužbence Urada za višje strokovno in visoko šolstvo, varuha človekovih pravic, ŠOU v Ljubljani in skoraj 60 študentov prevajalstva in tolmačenja, da lažejo. Pritožitelj trdi, da navedenih organov v svojem članku sploh ni omenil.

Novinar v odgovoru trdi, da je v svojem članku objavil ugotovitve urada za višje strokovno in visoko šolstvo, sveta za visoko šolstvo, varuha človekovih pravic (kamor se je pritožilo 60 študentov), ki vsi opozarjajo na nezakonito stanje. Pritožitelj je članek in s tem ugotovitve označil za neresnične in netočne, kar po mnenju novinarja pomeni obtožbo organov, ki dajali mnenje. Novinar še dodaja, da pritožnik ne navaja katere ugotovitve uradnih organov so netočne.

Pritožitelj ne navaja členov Kodeksa slovenskih novinarjev, ki naj bi bili pri tem kršeni.

Pritožitelj v nadaljevanju zatrjuje, da je novinar Rok Kajzer kršil kodeks, ko je v podnaslovu članke 28. 4. 2004 v podnaslovu navedel, da naj bi na Filozofski fakulteti zlorabili prorektorjev dopis«. Pritožnik dr. Jezernik zatrjuje, da prorektorjevega dopisa nihče ni zlorabil temveč je dekan zgolj opozoril, da je tudi prorektor dr. Ivan Leban nedvoumno ugotovil, da fakulteta izvaja prevajalski študij skladu z veljavno sprejetim študijskim programom. Dr. Leban je po trditvi pritožitelja to zagotovil tudi na sestanku na šolskem ministrstvu 22. 4. 2004. Pritožnik ne navaja členov Kodeksa, ki naj bi bili pri tem kršeni.

Novinar Rok Kajzer odgovarja, da je v članku 28. 4. 2004 zapisal Lebanove besede, da je na pobudo Ministrstva za šolstvo od Filozofske fakultete zahteval pojasnila, ki ji je potem zgolj posredoval Ministrstvu za šolstvo. Leban je torej le posredoval stališča FF zato »teža« njegovega dopisa ni tolikšna kot jo je prikazovala Filozofska fakulteta.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče je ugotovilo, da novinar Dela Rok Kajzer ni kršil 1., 2., 3. in 7. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.


Obrazložitev:

Razsodišče meni, da novinar ni kršil 1. člena kodeksa, ki novinarju nalaga preverjanje točnosti zbranih informacij, izogibanju napakam in popravke če do napak pride, saj je po presoji članov razsodišča v zadovoljivi meri preveril točnost zbranih informacij tako, da njegovi članki ne vsebujejo napačnega tolmačenja dejstev.

Iz dopisov Sveta za visoko šolstvo RS in Ministrstva za šolstvo in šport RS, ki jih je priložil novinar Rok Kajzer je dejansko razviden problem zakonitosti izvajanja omenjenega študijskega programa na Filozofski fakulteti, kar je vsebinsko jedro članka in hkrati predmet pritožnikovih očitkov.

Za kršitve 2. člena, ki govori, da mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo in 3. člena, ki pravi, da mora novinar pri objavljanju nepotrjenih informacij ali ugibanj na to opozoriti, pritožnik ne navaja v katerih delih besedila je do očitanih kršitev prišlo. Kljub temu NČR meni, da je novinar v zadovoljivi meri upošteval stališča pritožnika oziroma Filozofske fakultete in ni objavljal nepotrjenih informacij brez opozorila.

Glede pritožb na račun novinarjevega odgovora v pismih bralcev (Prejeli smo 14. 4. 2004), se NČR v skladu s svojo dosedanjo prakso praviloma ne opredeljuje. Pravico do popravkov in odgovorov lahko prizadeti uveljavljajo po Zakonu o medijih.

7. člen kodeksa, ki pravi, da novinar pri svojem delu ne sme zamolčati pomembnih informacij, ki jih je zbral ali ponarejati dokumentov, ni bil kršen, saj je novinar, v konkretnem primeru dopisa prorektorja Univerze v Ljubljani dr. Ivana Lebana, uspel dokazati, da je vsebina tega dopisa stališče Filozofske fakultete, ki ga je prorektor zgolj posredoval.

Razsodišče DNS in SNS je ob preučitvi stališč pristojnih državnih organov ugotovilo, da je novinar Rok Kajzer v svojih člankih korektno opozoril na problematiko na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete in prispeval, da se je problem študentov prevajalstva začel reševati.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila o njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 3. 2. 2005

Vili Einspiler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča