Krešo Puharič proti Urošu Slaku (POP TV) – Novinarsko častno razsodišče

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspiler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Peter Jančič, Brigita Mohorič, Špela Šipek (člani) je na seji 3.marca 2005, na predlog Kreša Puhariča presodilo, da novinar POP-TV Uroš Slak ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Krešo Puharič proti Urošu Slaku (POP TV)

Krešo Puharič se je na častno razsodišče pritožil, ker naj bi novinar POP-TV Uroš Slak v oddaji Trenja, ki je bila predvajana v četrtek 13. maja 2004 prekršil 1. , 2., 3. in 20. člen kodeksa.

Uroš Slak naj bi kršitve navedenih členov storil, ker kot voditelj oddaje ni preveril točnosti prispevka Petre Krčmar in tudi ni vprašal v studiju navzočega predsednika odbora krajanov o vlogi, ki jo je pritožnik imel pred 17. leti v soseski BS3. Po oceni pritožnika bi bil ta odziv nujen, da bi bila javnost točno obveščena (1.člen) in v skladu z 2. členom kodeksa, da mora novinar v primeru, če objavlja hude obtožbe, poskusiti pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo. 3. in 20. člen pa naj bi Slak kršil, ker se ni ogradil od zavajajočega poročanja in je dovolil objavo poročila, ki je govorilo o celotni družini.

Slak zavrača, da bi kodeks kršil, trdi, da je novinarka svoje delo opravila v skladu s kodeksom in opozarja, da je pritožnik predstavljal tudi svojo plat medalje, možnost, da opiše dogajanje pa je v oddaji imel tudi predsednik odbora krajanov Roškar.

SKLEP:

Uroš Slak ni prekršil 1., 2., 3. in 20. člena kodeksa.

Obrazložitev:

Pritožba v celoti temelji na negativni argumentaciji, torej na očitku, da voditelj oddaje ni storil dejanj, ki bi jih po mnenju pritožnika po kodeksu moral in ne na tistem, kar televizijski voditelj je storil. Za večino Slaku očitanih dejanj je pritožnik sprožil spor proti novinarki Petri Kerčmar, v katerem je častno razsodišče že presodilo, da kodeks novinarske etike ni bil kršen. Dodatna je argumentacija, da bi moral voditelj, v skladu s 1. in 2. členom kodeksa, pridobiti odziv predsednika odbora krajanov o dogodkih v soseski BS3. Pritožnik zatrjuje, da bi v medijih pred tem že objavljen odziv, da Puharič ni bil ne pobudnik, ne ustanovitelj, ne član tega odbora, v povsem drugačno luč postavil trditev Petre Kerčmar: »Puharičevi so po pisanju medijev pred časom svoj prav dokazovali tudi na svojem prejšnjem naslovu glede vselitve duševno prizadetih otrok in odraslih Zavoda za varstvo in delovno usposabljanje Dolfke Boštjančič v nekdanji vrtec na Vojkovi ulici v Ljubljani. Nekateri sosedje so vselitvi, kot so dejali sami, takšnih ljudi nasprotovali. Ustanovili so celo odbor za zaščito krajanov in začeli zbirati podpise proti temu, da bi…« Kot je razvidno, Petra Kerčmar ne trdi, da bi bil Puharič ustanovitelj, član ali pobudnik ustanovitve omenjenega odbora. Zato izjava, ki jo zahteva pritožnik, ne bi postavila na glavo novinarkine trditve, hkrati pa tudi ni mogoče reči, da bi bila nujna kot odgovor na ostro obtožbo. O dilemi, spornosti poročanja o dogajanju pred 17. leti v soseski BS3, se je razsodišče že opredelilo v razsodbi Puharič proti Petri Kerčmar in iz enakih razlogov tudi v tem primeru ne more odločiti, da je bil kodeks kršen.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 3. marca 2005

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča