IO aktiva Dela proti novinarjema Bojanu Požarju in Mitji Lomovšku ter odg. ured. Slovenskih novic

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Davorin Koron, Špela Šipek, Peter Jančič, Brigita Mohorič (člani) je na seji 23. junija 2005, v primeru Izvršilni odbor aktiva novinarjev Dela proti Bojanu Požarju, Mitji Lomovšku in Marjanu Bauerju razsodilo, da so odgovorni urednik in novinarja kršili 10. in 20. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: IO aktiva novinarjev Dela proti novinarjema Bojanu Požarju in Mitji Lomovšku ter odgovornemu uredniku Slovenskih novic Marjanu Bauerju

Izvršilni odbor aktiva novinarjev Dela meni, da je bila v primeru Aurelio Juri v članku AU, VAU AURELIO kršena meja med pravico do zasebnosti na eni in javnim interesom na drugi strani. Po mnenju IO aktiva je bil primarni cilj diskreditacija osebnosti, ne pa razkritje za javnost pomembnih dejstev. 10. čen kodeksa je bil kršen, saj je novinar uporabil lažno ime in identiteto, kar je sicer po kodeksu dopustno le v izredno skrajnih in redkih primerih, ko gre za varnost ljudi oziroma razkrivanje hudih nepravilnosti in nezakonitosti. Novinar je objavil tudi zasebna pisma (poslana kot sms), ki niso bila namenjena javni objavi, iz članka pa je razvidno, da so uporabili tudi skrivno snemanje, ki je sicer v skladu z zakonom dovoljeno le z dovoljenjem prizadetega. V tem primeru pa je šlo za razrkitje intime javne osebe, zasebnega ravnanja in zasebne prakse, ki ni nedovoljena po nobenem slovenskem zakonu in ni nikogar ogrožala ali prisiljevala. Uporaba nedovoljenih načinov je torej nesorazmerna z zadanim ciljem.

20. člen naj bi novinarja Slovenskih novic in časnik sam kršili zaradi posega v zasebnost, pri čemer ravnanje prizadetega ni sodilo med takšna, ki bi predstavljala hude kršitve zakonodaje ali bila v nasprotju z javno zastopanimi stališči ( prizadeti ni v javnosti nastopal zoper tovrstno življenjsko prakso), niti ni šlo za dejanja, ki bi lahko ogrozila varnost in življenje javnosti. Poleg tega pa ima tudi javna osebnost pravico do dostojanstva, zasebnosti in intime. Po mnenu IO aktiva novinarjev Dela javnega interesa ni mogoče enačiti z radovednostjo. Ob tem članek neposredno posega tudi v življenje družinskih članov Aurelia Jurija, ki niso javne osebe.

V tem primeru je prišlo do kolizije dveh pravic, še menijo predlagatelji – pravice do obveščenosti (o uporabi službenega telefona in računalnika) ter pravice do zasebnosti. Tehtanje med obema bi pomagalo najti pravo ravnovesje, ki pa je v tem članku porušeno, oziroma razlog, ki naj bi odtehtal poseg v zasebnost ni bil ne naveden ne prikazan.

Na poziv NČR se je odzval samo novinar Mitja Lomovšek, ki je predlagal, naj razsodišče predlog IO aktiva novinarjev Dela zavrne, saj da ta ne navaja, kateri od obeh novinarjev je avtor posameznega dela besedila in na katerega so naslovljeni očitki. IO Aktiva Dela vse tri – odgovornega urednika in oba novinarja obravnava v paketu, po njegovem bi tako lahko nepravično obdolžili tistega, ki sploh ni avtor morebitnega spornega besedila. Kar da je podobno situaciji, v kateri bi bila za prometno nesrečo obsojena tako voznik kot sovoznik.

SKLEP:

Novinarsko razsodišče je ugotovilo, da so Bojan Požar, Mitja Lomovšek in Marjan Bauer kršili 10. in 20. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Kodeks etike temelji na načelu, da morajo novinarji, ki zahtevajo pošteno in moralno ravnanje od drugih, enako ravnati tudi sami, sicer krnijo lastni ugled in ugled profesionalne skupnosti. Pri pridobivanju podatkov za zgodbo o poslancu Avreliu Juriju sta avtorja uporabila praviloma nedovoljene metode, kot sta napeljevanje in pridobivanje podatkov s pomočjo lažnega predstavljanja, ki so po 10. členu kodeksa izjemoma dopustne le, če do informacij ni mogoče priti na drug način in če so pridobljene informacije izjemnega pomena za javnost. Časopis navaja tri razloge za uporabo takšne metode pridobivanja informacij in objavo zelo osebnih podatkov, ki so bili pridobljeni na sporen način: dokazali bi naj, da je poslanec v zasebne namene uporabljal službeni dostop do interneta, da je v zasebne namene uporabljal mobilni telefon in da naj bi varal ženo. Častno razsodišče je presodilo, da gre za očiten primer kršitve 10. člena kodeksa novinarske etike, saj bi bilo mogoče zgodbo o zlorabi službenega telefona in dostopa do interneta v zasebne namene z lahkoto dokazati tudi brez lažnega predstavljanja in objave podatkov zelo osebne narave, ki so jih pridobili na ta način. Povrhu pa je kršitev s finančnega vidika, ko gre za internet in rabo službenega prenosnega telefona, kjer država zasebne pogovore s službenih telefonov obračuna kot boniteto, tako obrobne vrste, da je pri tem sklicevanje na javni interes mogoče razumeti zgolj kot izgovor.

Ker je članek temeljil na osebnih podatkih, ki so bili pridobljeni na nepošten način, je častno razsodišče presodilo, da je bil povsem očitno kršen tudi 20. člen kodeksa novinarske etike. Razkrivanje zasebnosti poslanca je povzročilo njemu in njegovi družini neprimerno večjo škodo od koristi, ki jo je imela javnost z objavo informacij.

Ugovora Mitje Lomovška, da bi moralo razsodišče najprej ugotoviti, kdo od dveh podpisanih avtorjev, je odgovoren za kateri del besedila, je častno razsodišče zavrnilo kot nebistven. Pod članek sta se podpisal oba avtorja in s tem pred javnostjo oba prevzela odgovornost zanj.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila o njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 23. junija 2005

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča