Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Brigita Mohorič, Ranka Ivelja, Jože Možina (člani) je na seji 7. julija 2005, v primeru Krešimir Puharič proti Vladu Miheljaku (Dnevnik), razsodilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Krešimir Puharič proti Vladu Miheljaku (Dnevnik)
Krešo Puharič se je na Novinarsko častno razsodišče pritožil, ker naj bi kolumnist Vlado Miheljak v svoji kolumni z naslovom » Evropejci prihajajo« v časniku Dnevnik 19. 5.2004 kršil 1., 2., 20. in 22. člen kodeksa.
Vlado Miheljak v kolumni razmišlja o odzivih prebivalcev Slovenije, ko naj bi v njihovi bližini skušali odpreti dnevne centre ali stanovanjske skupnosti za mladino in odrasle s posebnimi potrebami. Napisal jo je, ko je gledal oddajo »Trenja« na POPTV o tej tematiki. Miheljak v kolumni omenja dogodke iz preteklosti, ki so se zgodili ob poskusih oblikovanja različnih centrov in skupnosti, o katerih pa so na kratko govorili tudi v omenjeni oddaji Trenja.
V kolumni omenja tudi osebe, vendar jih ne poimenuje z imeni, priimki, temveč govori le o primerih, zgodbah iz preteklosti, prav tako ne zapiše krajev dogajanja.
Pritožnik Puharič se pritožuje na del zapisa v Miheljakovi kolumni; navedek iz kolumne:
Če je« zarukanost » razlog za nestrpnost, je problem še veliko bolj resen, kot je videti. Vedno, ko prestopimo iz načelnega ocenjevanja in opredeljevanja na konkretno raven, postane »zarukanost« v Sloveniji dominantno vodilo in nadvse razširjen pojav. Tako smo v oddaji lahko videli tudi nekatere že znane starejše zgodbe, kjer so se krajani uprli odprtju vrtcev, dnevnih centrov ali stanovanjskih skupnosti za mladino in odrasle s posebnimi potrebami. V enem primeru je bil eden od kolovodij »civilnega upora« ugleden profesor prava in bivši ustavni sodnik, v drugem primeru pa, po zaslugi Mladine, ki je še pred izbiro razkrila gospodovo tenkočutnost, neuspeli kandidat za ustavnega sodnika, ki je bil med pobudniki upora proti oddelku za dnevno varstvo duševno prizadetih otrok. Ta je v neki od svojih civilnodružbenih vojn /tokrat proti jezikovnemu vrtcu v soseščini /pravniško pragmatično naračunal celo mesečno ekološko rento zase, /40.000 SIT/, za ženo /20.000/ in dva otroka /2 krat po 28.000 SIT/ za težave, ki ji bi jih povzročali preglasni otroci in povečan promet po ulici«
Pritožnik trdi, da je Miheljak kršil 1. člen kodeksa, ko je zapisal, da »je bil med pobudniki upora«. Puharič trdi, da to ni bil, kar je v medijih pogosto pojasnjeval, Miheljak pa svoje trditve, ki naj bi jo povzel po objavah v medijih, ni preveril.
Miheljak naj bi 2. člen kodeksa kršil, ker ob tej objavi, ki je po pritožnikovem mnenju neresnična in huda obtožba, ni pridobil mnenja pritožnika.
20. člen kodeksa naj bi Miheljak kršil z umeščanjem pritožnika in njegovih družinskih članov v polje »zarukanosti« ki naj bi bilo v Sloveniji dominantno vodilo in nadvse razširjen pojav. Isti člen kodeksa naj bi kršil še s stavkom » nestrpnost je v Sloveniji dobila razsežnosti epidemije« in trdi, da je Miheljak pritožnika in njegovo družino uvrstil »v kvalifikatorski pomenski krog naše, po Miheljaku zavajajoče domnevane nestrpnosti, kot neločljivega, sestavnega dela te nevarne epidemije.« Pritožnik mu očita še zlonamerno zavajanje javnosti s stavkom »Ni daleč čas, ko v državi nihče ne bo spoštoval avtoritete pravnega reda…«
Pritožnik očita Miheljaku še kršitev 22. člena kodeksa z omenjanjem njegovih otrok, saj niso javne osebnosti v stavku :»Ta je v neki od svojih civilnodružbenih vojn /tokrat proti jezikovnemu vrtcu v soseščini/ pravniško pragmatično naračunal celo mesečno ekološko rento zase, /40.000 SIT/, za ženo /20.000/ in dva otroka /2 krat po 28.000 SIT/ za težave, ki ji bi jih povzročali preglasni otroci in povečan promet po ulici«
Kolumnist Vlado Miheljak na prošnjo razsodišča, naj predstavi svoj pogled na pisanje in na očitane kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije, ni odgovoril.