Krešo Puharič proti Saši Mrak (Dnevnik) in Milanu Slani (Dnevnik)

prispevek Sa??e Mrak

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Peter Jančič, Nada Ravter, Špela Šipek, Ranka Ivelja, Davorin Koron, Brigita Mohorič (člani) je na seji 14. junija 2005, na predlog Kreša Puhariča presodilo, da je uredništvo Dnevnika prekršilo kodeks novinarske etike.

Primer: Krešo Puharič proti Saši Mrak (Dnevnik) in Milanu Slani (Dnevnik)

Krešo Puharič se je na častno razsodišče pritožil, ker naj bi novinarka Dnevnika Saša Mrak v zapisu pod naslovom »Atrij so požegnale sosede uršulinke«, ki je bil objavljen v Dnevniku 10.junija 2004, prekršila 1., 2. in 20. člen kodeksa, ker je zapisala trditev, da je bil prav Krešimir Puharič tisti, ki je v BS 3 nasprotoval delovanju in selitvi centra za prizadete otroke v njegov okoliš. Puharič trdi, da je informacija neresnična in je novinarka tudi ni preverila, čeprav jo je že pred objavo večkrat demantiral v drugih medijih, Puharič trdi, da naj bi kršila tudi 2. člen kodeksa, ker – čeprav je govorila z njim – ni skušala pridobiti njegove plati medalje o objavljenem, hkrati ji očita kršitev 20. člena kodeksa, češ da je objava služila predvsem senzacionalističnim razlogom. Uredniku Milanu Slani Puharič očita kršitev 1. in 20. člena kodeksa, ker je zavrnil popravek napake. Novinarka je na pritožbo odgovorila, da je zgolj navajala znana dejstva, ki so jih objavili tudi drugi dnevniki in pri tem uporabila pogojnik. Novinarka je še zapisala, da bi odgovor Puhariča na pisanje moral biti objavljen, da se je za to trudila, posebej obvestila urednika o Puharičevi zahtevi, odločitev o objavi odgovora pa ni v njeni pristojnosti. Odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak je pojasnil, da se je pritožnik pri zahtevi po odgovoru skliceval na zakon o medijih in da ta materija zato ne sodi v pristojnost častnega razsodišča.

SKLEP:

Uredništvo Dnevnika je prekršilo 1. člen kodeksa, novinarka Saša Mrak in urednik Milan Slana pa nista prekršila 2. in 20. člena kodeksa.

Obrazložitev:

V članku je bila objavljena trditev o dogodku iz daljne preteklosti, časopis ni navedel od kod je pridobil informacijo o dogajanju, o katerem je bilo pred tem že veliko objavljeno v medijih. Predstavil tudi ni dokazov zanjo. Ker je akter, ki ga trditev neposredno zadeva, resničnost (tudi že prej) zanikal, bi bil časopis dolžan objaviti tudi njegovo plat medalje. Če to ni bilo mogoče storiti takoj, vsaj v obliki popravka, ki ga je Puharič predlagal. Ker novinar in uredništvo tega nista storila, gre za primer kršitve prvega člena kodeksa. Kodeks je pri spoštovanju načel resničnosti natančen in zahteva, da mora novinar sam priznati in popraviti svoje napake, kar je novinarka skušala doseči s tem, da bi uredniki objavili Puharičev odgovor. Spoštovanje profesionalnih pravil so dolžni zagotavljati tudi uredniki. Zato je častno razsodišče odločilo, da je kodeks prekršilo uredništvo v celoti. Dileme neusklajenosti kodeksa in medijske zakonodaje, na katero opozarja odgovorni urednik, častno razsodišče ne more upoštevati kot olajševalno okoliščino. Časopis bi lahko obveznost iz kodeksa opravil z objavo popravka ali pa po določbah zakona z objavo odgovora. Storjeno ni bilo nič od tega.

Je pa častno razsodišče zavrnilo, da bi novinarka ali urednik kršila 2. in 20. člen kodeksa, češ da časopis ni poskušal pridobiti druge plati medalje ali da je bil namen senzacionalizem. Da ne gre za kršitev 2. člena, se je razsodišče odločilo, ker je za kršitev kodeksa časopis obsodilo po 1. členu, po katerem bi morali objaviti tudi drugo plat medalje ali pa kasneje odgovor, ki sta uredništvu bila dostopna tudi brez posebnega truda, ki ga zahteva 2. člen kodeksa.

Da ni bil prekršen 20. člen je razsodišče odločilo z enako utemeljitvijo kot v drugih primerih, ki jih je sprožil Puharič: medij je poročali o znani osebnosti, pomembnem pravniku, ki je bil celo kandidat za ustavnega sodnika in o javnem dogajanju, ki je nesporno v interesu javnosti.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 14. junija 2005

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča