Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Ranka Ivelja, Brigita Mohorič, Jože Možina, Špela Šipek, Davorin Koron in Nada Ravter (člani) je na seji 10. novembra 2005, v primeru Tanja Pavovec in Meta Kraljič proti reviji Smrklja iz junija 2005 razsodilo, da je revija kršila Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Tanja Pavovec in Meta Kraljič proti reviji Smrklja
Pritožnici Tanja Pavovec in Meta Kraljič sta NČR sporočili, da sta pri pregledu celotnega letnika revije Smrklja zasledili množico prikritih oglasov. Za primer navajata junijsko številko iz leta 2005, v kateri naj bi se tovrstni oglasi pojavljali na več straneh. Nekatere od navedenih strani nosijo oznako propagandna informacija, izbor uredništva, promocijski prispevek, vendar po njunem mnenju Listina o nedopustnosti prikritega oglaševanja in zlorabe novinarskega prostora tovrstnih poimenovanj ne dopušča. Poleg tega pritožnici menita, da tovrstni prispevki kršijo 13. in 14. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Uredništvo Smrklje na poziv NČR, naj odgovori na očitane kršitve, tega ni storilo.
Razsodba: Novinarsko častno razsodišče je ugotovilo, da je revija Smrklja kršila 13. in 14. člen Kodeksa novinarjev Slovenije
Obrazložitev:
V 13. členu kodeksa je zapisano, da prepletanje in združevanje novinarskih in oglaševalskih besedil ter opravil ni dopustno. V primeru revije Smrklja je NČR ugotovilo, da so nekatere strani sicer označene kot oglasne, vendar se na njih pojavljajo tudi vsebine, podpisane z imeni avtoric, ki so v kolofonu revije navedene kot novinarke. Pogosti so tudi primeri posameznih prispevkov in tudi celih strani, podpisanih z imeni avtoric, ki so sami po sebi očitna propagandna sporočila. Gre torej za očitno kršenje 13. člena kodeksa.
14. člen kodeksa pa revija Smrklja posledično krši s tem, da oglaševalska sporočila na njenih straneh niso nedvoumno ločena od novinarskih.
NČR je pri razsodbi upoštevalo tudi določila Listine o nedopustnosti prikritega oglaševanja in zlorabe novinarskega prostora. NČR še meni, da bi se uredništva v prid lastne verodostojnosti morala zoperstavljati vsakim pritiskom uprav oziroma lastnikov medijskih hiš, ki v želji po čim večjih dobičkih tudi medije, ki se opredeljujejo za informativne, postavljajo v položaj, v katerem so meje med informacijo in propagando zabrisane. Tako tudi (zlasti mlade) novinarje silijo v početje, ki je v nasprotju z določili Kodeksa novinarjev Slovenije in njihovega poslanstva nasploh.
Obnova postopka:
Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.
V Ljubljani, 10. novembra 2005
Vili Einspieler
Predsednik Novinarskega častnega razsodišča