Zdenko Mali proti novinarju Slovenskih novic Andreju Štreklju in uredniku Bojanu Budji

Razsodba NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Ranka Ivelja, Peter Jančič in Nada Ravter (člani) je na seji 16. februarja 2006, v primeru Zdenko Mali proti Andreju Štreklju razsodilo, da je Andrej Štrekelj kršil 1. in 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Zdenko Mali proti novinarju Slovenskih novic Andreju Štreklju in uredniku Bojanu Budji

Pritožnik Zdenko Mali je prepričan, da je novinar kršil 1. in 2. točko kodeksa s tem, ko je zapisal, da je podjetje Tekstil »odpustilo prevaranta«, s trditvijo, da je »zelo nenavadno prišel do stanovanja novinarja Igorja Žitnika«, z navedbo, da ga je kot samostojnega podjetnika odnesla Nova Slovenija, ter da je direktorja Tekstila prosil za službo, ker naj bi bil sam na cesti in brez dohodkov, kar da je laž, saj je Malijevemu podjetju tedaj prav dobro kazalo. Prav tako naj bi bila lažna trditev, da naj bi Mali v Srbiji Tekstilove trgovine in stanovanja odkupoval zase, saj da podjetje tam ni imelo ne stanovanj ne trgovin, le predstavništvo. Po navedbah pritožnika je odpoved napisal sam in torej ni bil odpuščen, direktor Zidar pa naj bi ga celo prepričeval naj ostane, pa se za to ni odločil zaradi managerjevih spornih poslovnih potez. Prav tako, navaja pritožnik, ne drži zgodba o prisvojitvi stanovanja pokojnega Igorja Žitnika, saj v njem, kot bi lahko novinar preveril sam, živi pokojnikova družina. Mali zatrjuje, da novinar informacij ni preveril, čeprav obstajajo dokumenti in verodostojne priče. Prav tako ni pri pritožniku niti poskusil pridobiti odziva na žaljive obdolžitve, niti se to ni zgodilo potem, ko je takšno možnost pritožnik ponudil tudi Štrekljevemu uredniku. Ker gre po njegovem mnenju za nepotrjene informacije in zlonamerna ugibanja in podtikanja sta prekršena tudi 3. in 4. člen kodeksa. Kršitev 10. člena naj bi nastala zaradi dvomljivega zbiranja podatkov, 20. pa zaradi senzacionalizma in nespoštovanja pravice posameznika do zasebnosti, saj da v tem primeru ne gre za javni interes.

SKLEP:

NČR ugotavlja da je novinar Andrej Štrekelj kršil 1. in 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršil 10. in 20. člena kodeksa. Prav tako NČR ni ugotovilo kršitev kodeksa pri uredniku Bojanu Budji.

Obrazložitev:

Za razumevanje odločitve je potrebno povedati, da NČR razpolaga z dokumenti, ki dokazujejo, da gre za osebni spor med direktorjem Tekstila Stanetom Zidarjem in pritožnikom Zdenkom Malijem. Slednji je bil namreč novinarju drugega časopisa vir informacij za kritični članek o delovanju Tekstilove uprave. V takih sporih lahko objektivno resnico ugotavljajo preiskovalni in pravosodni organi, NČR pa lahko samo ugotovi, ali je novinar v tem primeru uporabil vsa profesionalna orodja ali ne in ali je deloval v skladu z novinarsko etiko. Dejstvo je, da Štrekelj, ki se pozivu NČR po odgovoru na očitane mu kršitve kodeksa ni odzval, in da ob nekaterih trditvah, na katere se sklicuje pritožnik, ni ravnal v skladu z najbolj osnovnimi profesionalnimi standardi, (preverjanje dejstev, poskus pridobitve odziva napadenega); tako na primer ni preveril zgodbe o Žitnikovem stanovanju pri njegovi družini, ni poklical Malija, da bi izvedel, kakšna je njegova stran medalje, tako da članek s svojimi kategoričnimi trditvami deluje prej kot naročen pamflet kot resno novinarsko besedilo. S tem je prekršil 1. in 2. člen kodeksa.

NČR sicer meni, da je bilo pridobivanje informacij pomanjkljivo, morda celo etično vprašljivo, ne pa tudi nedovoljeno. Zato 10. člen ni bil kršen. Prav tako se s pritožnikom ne strinja, da ni šlo za javni interes, saj je Mali sam ponudil informacije drugemu novinarju in tako vstopil v javni prostor, kjer pa je bil že zaradi položaja nekdanjega visokega uslužbenca podjetja (svetovalec direktorja). V hipu, ko so dogajanja v podjetju postala predmet javne obravnave, pa so tako ali tako vsi, ki so imeli možnost odločanja, postali predmet javnega zanimanja, torej kršitve 20. člena ni bilo.

NČR se ni odločilo za obsodbo urednika Bojana Budje, saj je njegova vloga v tej zgodbi nedokazljiva. Bi pa kot urednik moral novinarja opozoriti, da je besedilo pomanjkljivo.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeležence v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 16. februarja 2006

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča