Stane Krainer proti Brigite Ferlič Žgajnar in odgovornemu uredniku Danilu Slivniku (Mag)

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Brigita Mohorič, Jože Možina, Nada Ravter, Davorin Koron, Ranka Ivelja in Peter Jančič (člani) je na seji 29. marca 2006, v primeru Stane Krainer proti Brigite Ferlič Žgajnar in Danilu Slivniku razsodilo, da novinarka Brigite Ferlič Žgajnar ni kršila 1., 2., 3., 4. in 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Stane Krainer proti novinarki Brigite Ferlič Žgajnar in glavnemu ter odgovornemu uredniku Danilu Slivniku (oba Mag)

Notar Stane Krainer se je pritožil na NČR zaradi članka Malomeščanske spletke v katerem Brigite Ferlič Žgajnar piše o domnevnih malverzacijah z nepremičninami na Bledu. O pritožniku je, tako trdi, zapisala, da sodi v skupino ljudi, ki naj bi tvorili »hudodelsko združbo« Okrajnega sodišča v Radovljici, da je na nezakonit način sodeloval pri urejanju listin Justine Erčulj, povzema zapise Radeta Stanića v spletnem forumu Dossier Korupcija, po katerem ta pravosodna mafija obvladuje področje nepremičnin. V grafični predstavitvi domnevnih povezav med ljudmi, ki naj bi bili vpleteni v te posle, osebe v okvirčkih označuje z besednimi zvezami »hobotnice«, » »predolge lovke«, »naveza, ki se ukvarja z nečednostmi«, nepismeni uradniki«, »zloraba notranjih informacij«, » slovenska pravosodna mafija.« V članku Notarjev sloves pa je zapisala, da se je v času kandidature notarja Krainerja za župana zgodila afera z divjim lovom , da je bila zoper njega vložena prijava na notarsko zbornico, namige o nepravilnem finančnem delovanju pritožnika kot predsednika Konjeniškega kluba Triglav Bled, o njegovi prilastitvi večine klubskih hlevov in statutarnih nepravilnostih. Po mnenju pritožnika so kršeni 1., 2., 3., 4. in 21. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. 1. in 2. člen naj bi kršila, ker točnosti informacij ni preverila pri pritožniku, čeprav vsebujejo hude obtožbe. Pritožnika pa je poklicala dvakrat v istem tednu, čeprav so ji povedali, da je na dopustu, niti ni poskušala priti v stik po njegovi vrnitvi v službo, ko bi ji lahko z dokumenti dokazal, da so obtožbe neutemeljene. Novinarka se je opirala na izjave ljudi, ki jih ni mogoče identificirati, da bi ustvarila vtis, da ne gre za nepotrjene informacije s čimer je kršila 3. in 4. člen kodeksa. Celoten članek je oprt zgolj na obtožbe Radeta Stanića, ki poskuša pritožnika čimbolj očrniti. 21. člen je po mnenju pritožnika novinarka kršila s tem, ko je namigovala, da gre za mafijsko združbo, čeprav zaradi tega ni bil nikoli pravnomočno obsojen, prav tako je bil postopek zaradi krivolova ustavljen.

Novinarka naj bi kršila tudi preambulo kodeksa saj ni podala celovite slike dogodkov.

Brigite Ferlič Žgajnar se na poziv NČR naj pojasni zadevo s svoje plati, ni odzvala, je pa v telefonskem pogovoru povedala, da je pritožnika klicala dvakrat v 14-dnevnem razmaku in ne v istem tednu kot trdi on, številke mobilnega telefona pritožnika pa ji niso hoteli dati; potem pa se je rok za oddajo članka iztekel. Poleg tega pritožnik nikoli ni zahteval popravka v tedniku Mag.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče je presodilo, da novinarka ni prekršila 1., 2., 3., 4. in 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Novinarsko častno razsodišče znova opozarja, da ne more ugotavljati objektive resnice, ampak zgolj odgovoriti na vprašanje, ali je novinarka ravnala v skladu s poklicnimi in etičnimi merili, ki jih nalaga kodeks. Poleg tega pritožnik razsodišču ni predložil nobenih dokazov, ki bi spodbijali v članku zapisane trditve, mnogih zapisanih trditev pa se v pritožbi ni niti dotaknil. Novinarka je poskušala preveriti informacije pri pritožniku, kot to nalaga kodeks, ki pravi da mora p o s k u š a t i dobiti odziv tistih, ki jih informacije zadevajo. Beseda poskušati je v tem členu uporabljena prav zaradi situacij kot je omenjena – v stiski med dejstvom, da je obtoženega nemogoče priklicati in rokom za oddajo, je novinar dolžan spoštovati rok za oddajo, če tega ni mogoče brez škode zamakniti, mora pa medij v skladu s profesionalno etiko objaviti odziv prizadetega, pa tudi popravek, če ta navaja nova dejstva, ki spodbijajo prvotne trditve. Zato novinarji, tako je ravnala tudi Brigite Ferlič Žgajnar, v primerih, ko zaradi časovne stiske ali drugih razlogov ni mogoče pridobiti tudi odziva prozadetega, namesto trditev uporabljajo pogojnike. Omenjeni v besedilu ima potemtakem možnost (tudi zakonsko) za odziv v naslednji izdaji, ki pa je Stane Krainer ni izkoristil. Novinarka torej ni imela nobenega temelja na podlagi katerega bi ugotavljala, ali je v članku naredila napako, ki bi jo morala popraviti, zato 1. in 2. člen. kodeksa nista bila kršena.

Ni nujno, da bi sklicevanje na neidentificirane vire samodejno ustvarjalo vtis, da gre za preverjene informacije; nasprotno je res, da izrazi, ki jih je uporabila novinarka »razjarjeni Blejci«, »zavedni Blejci«, »poznavalci poslovanja« če niso opremljeni z imeni, bralca prej napotijo na previdnost. Novinarka je res med identificiranimi viri uporabila predvsem Radeta Staniča (a tudi nekatere druge prizadete, npr. Justino Erčulj), vendar je ob tem navedla vir in prostor v katerem so bile trditve zapisane in jih ni predstavila kot lastne trditve.

V članku Notarjev sloves novinarka ni trdila neresnice, ko je zapisala zgodbo o aferi o divjem lovu, niti o prijavi na notarsko zbornico. Oboje se je zares zgodilo. Pritožnik ima sicer prav, da bi bilo pošteno zapisati tudi, da je prva zadeva ustavljena in da ni bil obsojen zaradi združevanja v hudodelsko druščino, toda NČR nima dokazov, da je novinarka s temi podatki razpolagala; zakaj potem o tem ni zahteval popravka, ki bi stvari razjasnil. Enako velja za trditev o finančnih in statutarnih nepravilnostih v konjeniškem klubu, kjer se novinarka sklicuje na avtorje prijave – in torej povzema tuje trditve. Tudi trditev o hudodelski druščini je zgolj izjava enega od ljudi v članku, ki je sam odgovoren za svoje javne nastope. Novinarka tudi ni uporabljala afirmativne trditve, da je Stane Krainer kriv, torej 21. člen kodeks ni bil kršen.

Glede na to, da NČR ni prepoznalo kršitev pri novinarki, je obtožba zoper glavnega in odgovornega urednika, ki je po Zakonu o medijih odgovoren za vsak objavljen prispevek, brezpredmetna.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 29. marca 2006

Vili Einspieler

predsednik Novinarskega častnega razsodišča