Ivan Kranvogel proti Urošu Slaku POP TV – Novinarsko častno razsodišče

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Ranka Ivelja, Davorin Koron, Nada Ravter in Mojca Pašek (člani) je na seji 15. junija 2006 v primeru Ivan Kranvogel proti Urošu Slaku POP TV razsodilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Ivan Kranvogel proti Urošu Slaku POP TV

Podpredsednik SMBr-KNSS Ivan Kranvogel je novinarju Urošu Slaku očital, da je v oddaji POP TV Trenja, ki je bila na sporedu 24. 11. 2005, kršil 8., 10., 20., 23. in 27. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Pritožnik je novinarju očital, da je kršil 8. člen, ker je pri montaži posnetega pogovora izpustil bistvo izjav predsednika sindikata KNSS-Neodvisnost v Impolu Milana Mesariča in predsednika SKEI v tej družbi Antona Detička. Novinar naj bi kršil 10. člen, ker je v uvodnem prispevku skrajšal Mesaričevo navedbo o dodani vrednosti izdelkov. Po mnenju pritožnika je kršil 20. člen, ker je senzacionalistično objavil podatke o plačah profesionalnih sindikalistov v Impolu. Kršil naj bi tudi 23. člen, ker je diskriminiral voditelje sindikatov zaradi napovedi udeležbe na protestnem shodu v Ljubljani. Novinar naj bi zlorabil tudi 27. člen, ker je sindikaliste vztrajno spraševal o prihodkih sindikalnih organizacij, čeprav teh podatkov niso želeli razkriti.

Urednik in voditelj oddaje Trenja Uroš Slak je zavrnil očitane kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije kot neutemeljene. Kot je poudaril, v prispevku novinarja Bojana Travna ni bil kršen 8. člen, ker montaža, napoved, naslov in podnapisi prispevka niso ponarejali vsebine izjav. Domnevno kršitev 10. člena je zavrnil, ker ni šlo za nedovoljeno zbiranje informacij. Slak je tudi menil, da pri objavi plač sindikalistov ni bilo nič senzacionalističnega, torej tudi ni bil kršen 20. člen. Novinar je tudi prepričan, da v prispevku ni bil kršen 23. člen, ker ni šlo za diskriminacijo voditeljev sindikatov. Po njegovem v oddaji Trenja tudi ni bil kršen 27. člen, ker spraševanje po prihodkih sindikalnih organizacij ne more biti sporno. Slak je še pojasnil, da sta na njegovo vprašanje brez zadržkov odgovorila predstavnika dveh sindikatov, prihodki sindikalnih organizacij v EU pa so javni in transparentni.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče je ugotovilo, da urednik in voditelj oddaje Trenja Uroš Slak ni kršil 8., 10., 20., 23. in 27. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR si je ogledalo celotno oddajo Trenja vključno z uvodnim prispevkom novinarja Bojana Travna, vendar na podlagi pritožbe ni moglo ugotoviti, kaj je bilo bistvo izjav Milana Mesariča in Antona Detička, ki naj bi ju uredništvo ponaredilo z montažo posnetega pogovora. Ker pritožnik ni razkril izrezane vsebine izjav, je NČR lahko le ugotovilo, da uredništvo z montažo, napovednjo, naslovi in podnapisi ni kršilo 8. člena.

NČR je še ugotovilo, da pritožnik napačno tolmači 10. člen, ki zahteva od novinarjev, da se izogibajo nedovoljenim načinom zbiranja podatkov. Novinar je pridobil informacije javno od predstavnikov sindikata, s krajšanjem Mesaričeve izjave pa, po oceni NČR, ni zavajal javnosti.

Glede domnevne kršitve 20. člena, NČR v skladu s kodeksom ugotavlja, da objave plač sindikalnih funkcionarjev ni mogoče razumeti kot senzacionalizem.

V zvezi z domnevno kršitvijo 23. člena, pritožnik ni argumentirano pojasnil s katerimi navedbami naj bi novinar diskriminiral voditelje sindikatov. NČR iz oddaje ni razbralo, da bi voditelj sindikalne voditelje, zaradi njihove pripadnosti sindikalnim organizacijam in napovedi udeležbe na protestnem shodu v Ljubljani, kakorkoli diskriminiral. Pritožnik tudi ni pojasnil, zakaj naj bi bilo načelo javnosti in transparentnosti v primeru prihodkov sindikatov sporno, očitek o domnevni kršitvi 27. člena pa je brezpredmeten tudi zato, ker Kranvogel ni pojasnil, katerih meril, ki jih je zahteval od drugih, novinar ni upošteval.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila o njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 15. junija 2006

Vili Einspieler

predsednik Novinarskega častnega razsodišča