Miro Kerševan proti novinarju Dnevnika Janiju Aliču

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Ranka Ivelja, Davorin Koron in Nada Ravter, Peter Jančič (člani) je na seji 13. julija 2006, v primeru Miro Kerševan proti novinarju Dnevnika Janiju Aliču, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Miro Kerševan proti novinarju Dnevnika Janiju Aliču

Pritožnik novinarju Janiju Aliču očita, da je v članku Ljudje skregani, plaz drsi, objavljenem v Dnevniku 9. 1. 2006 kršil preambulo in določila 2. ter 8. točke Kodeksa novinarjev Slovenije (KSN). Miran Lesjak pa naj bi kršil 27. in 28. člen zakona o medijih, saj ni zagotovil pravice do objave popravka. Jani Alič je v članku navedel obtožbe skupine ljudi, da je pritožnik Miro Kerševan kot predsednik krajevne skupnosti Gradišča nad Prvačino ustavil dela pri sanaciji plazu, ki grozi kraju, s peticijo, ki zahteva prepoved vožnje tovornjakov skozi vas, medtem ko za tovornjake, ki dovažajo gradivo za balinišče, ni bilo ovir. V balinišče naj bi po mnenju Aličevih sogovornikov vložili že 125 milijonov tolarjev, tako da vlaganje v ta objekt, ki ga uporablja le pet ljudi, onemogoča dokončanje kulturnega doma, ki naj bi stal na tem mestu. Po mnenju pritožnika je dal novinar besedo samo strani, ki mu nasprotuje kot predsedniku krajevne skupnosti in ga obtožuje, da prejema mesečno nagrado, ki je trikrat višja od resnične; poleg tega pa naj bi nedokumentirano dobival denar za potne stroške. Miro Kerševan prilaga dokumente, ki te podatke spodbijajo, pa dele poročila revizijske komisije in dodaja, da bi Alič vse to lahko dobil pri njem, če bi se oglasil. Tako pa ga ni ne obiskal ne poklical in je besedo prepustil samo kritikom, ne da bi napadenemu omogočil, da se brani. Miran Lesjak pa kot odgovorni urednik ni objavil zahtevanega popravka, pač pa je tega Jani Alič v drugem članku »sfriziral« in s svojimi komentarji relativiziral, zato ga je pritožnik v izvirni obliki razmnožil in razdelil med prebivalce Gradišča.

Jani Alič se na poziv NČR, naj pojasni svojo plat zadeve, ni odzval v roku, vendar je kasneje poslal pojasnilo, v katerem trdi, da gre za serijo člankov, sporni pa je nastal, potem ko so se krajani odzvali na pritožnikove izjave v prejšnjih člankih. Na poziv razsodišča Aliču, naj predloži članke, ki dokazujejo, da je v njih lahko svojo plat zgodbe pojasnil predsednik krajevne skupnosti Miro Kerševan, se novinar ni odzval, zato Aličeve trditve ni moglo preveriti. V takšnem položaju pa je tudi bralec, ki z vsebino morebitnih prejšnjih člankov ni bil seznanjen.

SKLEP:

NČR ugotavlja, da je novinar Dnevnika Jani Alič kršil 2. ni pa kršil 8. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Da je bil kršen 2. člen kodeksa, je Novinarsko častno razsodišče razsodilo, ker v članku ni bila predstavljena druga plat medalje. Ugovor novinarja, da jo je predstavljal v predhodnih že objavljenih prispevkih, dokazuje, da je dostop do teh informacij imel. Dodatno se je NČR za takšno razsodbo odločilo, ker je časopis popravek objavil v okrnjeni obliki. 2. člen od novinarja zahteva, da pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe (kar pisanje o domnevnih finančnih nepravilnostih v krajevni skupnosti nedvomno je), poskuša pridobiti odziv napadenih. Omejitev v kodeksu z izrazom »poskušal« samo upošteva naravo novinarjevega dela, ko zaradi roka objave ali nedosegljivosti prizadetega ni mogoče poiskati tudi tistega, na katerega letijo očitki. Načeloma pa je treba vsakomur omogočiti, da se na napad tudi odzove, in novinar bi moral poiskati tudi odziv druge strani. Če bi, ob domnevnem pomanjkanju časa zaradi rokov oddaje članka, časnik naknadno korektno objavil celovit pritožnikov odgovor, ne pa le njegovega pomankljivega povzetka, v katerega je novinar celo dodal svojo opombo, bi novinar morda vsaj deloma pokril pomanjkljivost necelovite informacije. Tako pa je način, ki ga je pri tem uporabil Dnevnik, nezadosten. Ker se pritožnik pritožuje nad tem dejstvom, in ob tem navaja člene zakona o medijih, ki zahtevajo pravico do popravka, ne pa določil kodeksa, NČR ni razpravljalo o morebitni kršitvi kodeksa s strani odgovornega urednika.

NČR ne vidi, v čem bi naslov članka ponarejal vsebino, saj je tudi iz pritožnikovega pisma jasno, da so dogajanja okoli plazu sprožila notranja nasprotje med prebivalci Gradišča in torej naslov ustreza tako vsebini članka kot dejstvom.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila o njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 13. julija 2006

Vili Einspieler

predsednik Novinarskega častnega razsodišča