SKLEP:
NČR je presodil, da 2. in 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije nista kršena.
Obrazložitev:
Pritožba se nanaša na zapis, ki žanrsko nesporno sodi med mnenjske, v kakršnih avtorji predstavljajo lasten subjektiven pogled in kjer je zahteva po izhodiščni objektivnosti, uravnoteženosti in vsestranosti neutemljena.
Trditev pritožnikov, da komentar vsebuje ostre obtožbe in bi moral zato pridobiti odziv, ni utemeljena. Mnenje o nestrpnem ravnanju, je mnenje in ne huda obtožba (da je nekdo zagrešili zločin ali kaj podobnega). Če bi razsodišče pritrdilo pritožniku, bi s tem presodilo, da objavljeno ali
nasprotno mnenje ni dopustno in bi brez tehtnega razloga omejevalo javno razpravo, ki poteka v odprti in demokratični družbi. Častno razsodišče se z avtorjem pritožbe strinja, da je nivo pisanja v
komentarju občasno nizkoten in da v zadnjem stavku avtor uporabi misel, ki je nevredna razumnih odraslih ljudi in objave v tisku. Formalno gledano pa ni mogoče reči, da je bil s takšnim ravnanjem, ki ga je mogoče opisati kot gostilniško zmerjanje, kršen 20. člen kodeksa novinarske etike, ko govori o varovanju zasebnosti.
Ločeno pritrdilno mnenje k razsodbi NČR v primeru Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice proti Davidu Tomšiču
Po mnenju odvetnika Vlada Begana, ki se je na prispevek Davida Tomšiča v reviji Joker pritožil v imenu Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, je novinar prekršil 2. in 20. člen novinarskega kodeksa. NČR je ravnalo povsem korektno in v skladu z dosedanjo prakso, ko je razsodilo, da novinar ni kršil omenjenih dveh členov. Zelo verjetno pa bi NČR presodilo drugače, če bi pritožnik ocenil, da je novinar prekršil 23. člen kodeksa.
Po mnenju podpisanih je ta kršitev nesporna. V zadnjem stavku komentarja (“Še zlasti pri njihovi najbolj glasni pevski aktivistki je videti, da njena špranja že dolgo ni fasala prave klobase, marveč le sojine nadomestke.”) je mogoče jasno prepoznati pogosto uporabljan stereotip iz arzenala šovinističnih oziroma seksističnih stereotipov o ženskah in ženskih (spolnih) potrebah, s katerim se ženske spolno diskriminira. Navajanje oziroma uporabo stereotipov, povezanih s spolom, sankcionira 23. člen, ki pravi: ”Novinar se mora izogibati rasnim, spolnim, starostnim, verskim, etničnim in geografskim stereotipom in stereotipom, povezanih s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, fizičnim videzom in socialnim položajem. Diskriminacija zaradi spola, pripadnosti etnični, verski,socialni ali narodni skupnosti, žalitev verskih čustev in običajev ter netenje mednacionalnih trenj niso dopustni.
Ranka Ivelja, Mojca Pašek, Brigita Mohorič, Nada Ravter
Obnova postopka:
Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeležence v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.
V Ljubljani, 23. novembra 2006
Vili Einspieler
Predsednik Novinarskega častnega razsodišča
