Mileva Štukelj proti novinarjema Dela Marku Jakopcu (J. M.) in Vladu Šlambergerju

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Brigita Mohorič, Davorin Koron in Nada Ravter (člani) je na seji 21. decembra 2006, v primeru Mileva Štukelj proti novinarjema Dela Marku Jakopcu (J. M.) in Vladu Šlambergerju razsodilo, da novinarja nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije, Ranka Ivelja pa se je vzdržala.

Primer: Mileva Štukelj proti novinarjema Dela Marku Jakopcu (J. M.) in Vladu Šlambergerju

Mileva Štukelj, predsednica Sindikata vojske, obrambe in zaščite očita novinarju Dela Marku Jakopcu kršitev 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, Vladu Šlambergerju (prav tako novinarju Dela) pa kršitev 8. in 20. člena.

Jakopec je po mnenju pritožnice kršil 20. člen v njegovem delu: novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je dovoljen le, če za to obstaja javni interes. V članku z naslovom “Kaj se dogaja v kranjski vojaški enoti?” (objavljenem 9. 9. 2006) naj bi neupravičeno razkril imeni in priimka vojakinj, ki sta opozorili na nepravilnosti v Slovenski vojski (SV). S tem naj bi novinar dal vedeti, „da se tiste, ki opozarjajo na napake, javno razkrije in >pribije na križ
Vladu Šlambergerju pritožnica očita, da je v prispevku “Reševanje vojakinje Tič” (objavljenem 1. 9. 2006) kršil 8. člen kodeksa (montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo ponarejati vsebine) in 20. člen. Kot pravi, naslov članka nima nobene povezave z njegovo vsebino, omenjanje priimka Tič pa namiguje na moški spolni organ „s perfidno asociacijo na film Reševanje vojaka Ryana.“

Novinar Marko Jakopec v odgovoru na očitke ostro protestira proti diskvalifikaciji svojega dela. Kot pravi, je napadeni članek napisan na podlagi uradnega gradiva za sejo parlamentarnega odbora za obrambo, ki ne nosi nobene oznake tajnosti. V njem sta navedeni imeni prizadetih vojakinj, ne pa imeni častnikov, obtoženih kar nekaj kaznivih dejanj. Vojakinji sta odrasli osebi, ki opravljata javno službo in dobivata plačo v breme davkoplačevalcev. Njuni imeni sta z objavo gradiva postali javni, pravi novinar in dodaja, da bi bile okoliščine drugačne, če bi šlo za mladoletni žrtvi kaznivih dejanj.

Vlado Šlamberger je v ugovoru zapisal, da ima naslov članka “Reševanje vojakinje Tič” zelo tesno zvezo z vsebino, „saj ni šala, da je bila Mateja Tič (skupaj z Erno Uršič) ovadena zaradi kaznivega dejanja oziroma krive ovadbe, zato je vsaka poteza v Morsu za razčiščenje zadeve reševanje vojakinje…“ Kot dodaja, v časnikih pogosto uporabljajo tudi zglede iz književnosti, športa, estradnega in filmskega sveta. Vlado Šlamberger prilaga fotokopijo elektronske pošte, ki dokazuje, da tudi SV pri stikih z javnostjo uporablja imeni obeh vojakinj. Ob omembi priimka Tič pa vsakdo ne pomisli prav na moški spolni organ, piše novinar in na koncu dodaja, da 9. septembra 2006 vojakinji nista bili več anonimni.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče je ugotovilo, da novinar Marko Jakopec ni kršil 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, Vlado Šlamberger pa ne 8. in 20. člena.

Obrazložitev:

Marko Jakopec v prispevku “Kaj se dogaja v kranjski vojaški enoti” korektno poroča o domnevnih nepravilnostih kot so šikaniranje, spolno nadlegovanje ter ogrožanje varnosti in življenja, za kar pripadnici SV obtožujeta nadrejene. Pri tem novinar dogodkov v zvezi s tem, ki bi bili za žrtvi lahko neprijetni, niti ne opisuje in domnevni žrtvi ne izpostavlja v posmeh javnosti. Razkrivanje prekoračitev pooblastil in nedopustnega ravnanja nadrejenih v javni službi je vsekakor v interesu javnosti. Imeni in priimka vojakinj so objavljeni v gradivu za razpravo in torej nista več anonimni. Zaskrbljujoče pa je, da sta bili kot žrtvi kaznovani (premeščeni) in da so imena in priimki domnevnih kršiteljev zamolčani.

Prispevek avtorja Vlada Šlambergerja “Reševanje vojakinje Tič” je bil objavljen, ko so bili imena in priimki že objavljeni v članku Marka Jakopca, torej javnosti znani in že s tem ni kršil 20. člena v delu, ki govori o neupravičenem razkrivanju zasebnosti. Sicer pa v zvezi s tem veljajo tudi ugotovitve, ki se nanašajo na članek Jakopca. Naslov je nekakšna besedna igra, v kateri se pač ujemata naslov znanega filma in dokaj razširjen slovenski priimek, glede na tematiko in dogajanje pa ne ponareja vsebine prispevka. Novinarsko častno razsodišče priporoča bolj obzirno naslavljanje prispevkov, ki obravnavajo domnevne žrtve spolnega nadlegovanja.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila o njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako

vodi NČR.

V Ljubljani, 21. decembra 2006

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča