Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Mojca Pašek in Nada Ravter (člani) je na seji 15. junija 2007 v primeru Aleš Vesnaver proti Jasni Tepina in Barbri Jermann (TV Slovenija) ugotovilo, da Jasna Tepina ni kršila 1. in 3. člen, kršila pa je 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, medtem ko pritožbe zoper Barbro Jermann ni obravnavalo, ker je urednik oddaje TV Tednik na RTV Slovenija Otmar Pečko. Ranka Ivelja se je iz odločanje izločila.
Primer: Aleš Vesnaver proti Jasni Tepina in Barbri Jermann (TV Slovenija)
Pritožnik dr. med. Aleš Vesnaver iz Kliničnega centra v Ljubljani je očital novinarki Jasni Tepina in voditeljici TV Tednika Barbri Jermann, da sta v oddaji TV Tednik, ki je bila na sporedu na TV Slovenija 11. 1. 2007, kršili 1., 2. in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Po navedbah pritožnika naj bi Barbri Jermann kršila kodeks z napovedjo prispevka, ko je dejala, da čeljustni kirurg v Splošni bolnišnici Celje (SB) v enakem času operira trikrat več bolnikov kot njegov kolega v Kliničnem centru Ljubljana (KC), Jasna Tepina pa naj bi ga kršila z izjavo: “V SB Celje en čeljustni kirurg
operira 770 pacientov, v KC pa v istem času en kirurg opravi 230 enakih, ja prav ste slišali, enakih operacij”. Kot je pojasnil, Služba za maksilofacialno in oralno kirurgijo v SB opravlja le oralnokirurške posege in operacije manj zahtevnih poškodb obraza in obraznega skeleta, medtem ko se zahtevnih in dolgotrajnih operacij ne loteva, temveč paciente napoti v KC. Zato ni čudno, da opravijo več enostavnih oralnokirurških posegov, je še poudaril pritožnik. Po njegovem je netočna primerjava podatkov o opravljenih posegih v SB in KC, ki jo je novinarka navedla v prispevku, ne da bi preverila trdnost in resničnost podatkov, vrgla izrazito slabo luč na Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo v Ljubljani, novinarka pa je s tem prekršila 1., 2. in 3. člen kodeksa. Jasna Tepina naj bi kršila 2. in 3. člen kodeksa tudi z navedno:”Ljudski glas pravi, da je na KC veliko starejših zdravnikov, ki bolnikov niti ne vidijo”, kar je po mnenju pritožnika huda obtožba in nepreverjena insinuacija.
Jasna Tepina je v svojem odgovoru pojasnila, da prispevek ni govoril o (ne)obremenjenosti čeljustnih kirurgov v KC, temveč o obremenjenosti zdravnikov in izkoriščenosti aparatur v slovenskih bolnišnicah. K temu je dodala, da je prispevek temeljil na raziskavi, ki jo je po naročilu Komisije za uvajanje izboljševanja kakovosti v slovenskih bolnišnicah izpeljalo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije (ZZZS). Novinarka je še zapisala, da je informacije preverila pri direktorici ZZZS Darji Vižintin Zupančič, predsedniku komisije in državnemu sekretarju ministrstva za zdravje dr. Dorjanu Marušiču, generalni direktorici KC Darinki Miklavčič, poslovni direktorici SB Štefki Presker in članu komisije Samu Fakinu. Pojasnila je še, da je raziskava obravnavala “obtežene primere”, kar pomeni, da je šlo za primerljive, torej enakovredne in enake posege, kot so ji pojasnili avtorji raziskave, tako da ni imela nobenega razloga, da bi v to dvomila. V tej zvezi je še poudarila, da ni stvar novinarja, če podatki niso verodostojni in točni. Ker je preverila točnost zbranih informacij in poskušala zbrati odziv tistih, ki jih informacije zadevajo, je prepričana, da ni kršila 1. in 2. člena kodeksa. Novinarka je tudi poudarila, da je za mnenje prosila generalno direktorico KC, ki je odgovorna za delo celotnega KC, ni se ji pa zdelo potrebno za mnenje vprašati tudi Službe za maksilofacialno in oralno kirurgijo v KC. Glede očitane kršitve 2. in 3. člena kodeksa, ki naj bi jo storila z navedbo:”Ljudski glas pravi, da je na KC veliko starejših zdravnikov, ki bolnikov niti ne vidijo”, je novinarka pojasnila, da je o tem vprašala generalno direktorico KC, ki je na vprašanje v prispevku tudi odgovorila, medtem ko je prav z navedbo “Ljudski glas pravi…” opozorila, da gre za nepotrjene informacije ali ugibanja. Zato meni, da ni kršila 2. in 3. člena kodeksa. Kot je še poudarila, je dala v prispevku besedo vsem vpletenim ali pristojnim, točnost informacij je preverjala pri avtorjih in naročnikih raziskave, njihove izjave pa je objavila.
Barbra Jermann je v svojem odgovoru opozorila, da je napovednik le kratek izsek bistvene vsebine prispevka in da je pritožnik naslovil pritožbo na napačen naslov, ker je urednik oddaje TV Tednik Otmar Pečko.
Na javni obravnavi, ki sta se je 7. junija 2007 udeležila Aleš Vesnaver in Jasna Tepina, je pritožnik navedel kot novo dejstvo podatek, da je njegov predstojnik, ko je videl napovednik TV Tednika, poklical Barbro Jermann in izrazil čudenje, da novinarka ni bila pri njih, če izpostavlja takšna
dejstva. Po navedbah pritožnika naj bi se voditeljica na pripombe njegovega predstojnika odzvala odrezavo in oddaja se je zgodila. Ker so bili čeljustni kirurgi v KC ogorčeni, so se pisno pritožili, vendar z odgovori niso bili zadovoljni. Pritožnik je še opozoril, da bi bilo logično, da bi novinarka, ki je odkrila tako šokantne podatke o opravljenem delu na čeljustni kirurgiji v KC, vprašala tudi njih, kako da tako malo delajo. Po njegovem je delo na različnih oddelkih tudi zelo težko primerjati. Čeprav tudi njemu ni znano, kakšne podatke je primerjala raziskava, je menil, da je lahko šlo le za primerjavo malih operacij, kjer pa bi lahko bilo, denimo, pri puljenju zob razmerje tudi 20 proti 1 in ne le 3 proti 1. Ker novinarka ni upoštevala, da v SB ne delajo velikih operacij, je bilo sporočilo oddaje, kot je še pripomnil pritožnik, da čeljustni kirurgi v KC nič ne delajo.
Jasna Tepina je pojasnila, da so ji avtorji raziskave potrdili, da so obteženi primeri primerljivi, enakovredni in enaki, čeprav tega v prispevku ni nihče izrecno izjavil. Navedla je državnega sekretarja Dorjana Marušiča, ki je delal metodologijo, direktorico ZSSS Darjo Vižintin Župančič in člana komisije Sama Fakina, ki so ji še razložili, da gre pri obteženih primerih za ponderiranje. Novinarka je poudarila, da na koncu prispevka ni vztrajala pri trditvi, da so podatki točni, temveč so imeli zadnjo besedo sogovorniki, ki so opozorili, da bo potrebno podatke relativizirati, preučiti in popraviti.
Kot je izpovedala, ni imela razloga, da ne bi verjela, da v raziskavi obteženi bolnik pomeni toliko lažjih primerov za enega težjega, kot so pojasnili njeni avtorji; kaj pomenijo podatki o delu čeljustnih kirurgov, ortopedov in okulistov v KC, ki so najbolj izstopali, pa je preverila pri direktorici KC, ki je odgovorila, da bodo podatke, ki so jih imeli na voljo že več mesecev, še preučili in preverili. Novinarka je na vprašanje, ali je direktorico KC direktno vprašala, kako komentira dejstvo, da čeljustni kirurgi v KC delajo trikrat manj kot njihovi kolegi v SB, odgovorila le delno pritrdilno. Je pa v tem kontekstu poudarila, da je takšne podatke lahko posredovala ZSSS le odgovorna oseba v KC, katero je vprašala za komentar. Novinarka je tudi menila, da še vedno ni mogoče izvedeti, kaj številke v raziskavi dejansko pomenijo, ker so bolnišnice posredovale ZSSS različne podatke, kar pa se je pokazalo šele kasneje.
NČR je v skladu s Pravilnikom o delu NČR predlagalo strankam v postopku, da spor reši s poravnavo. Pritožnik je menil, da bi bila poravnava mogoča, če bi novinarka pripravila prispevek o delu čeljustnih kirurgov v KC, novinarka pa je izrazila prepričanje, da je v prispevku storila vse, kar od novinarjev zahteva Kodeks novinarjev Slovenije. Zato NČR ni vztrajalo s predlogom o poravnavi.