Novinarsko častno razsodišča, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Ranka Ivelja, Nada Ravter, Davorin Koron in Alma M. Sedlar je na seji 17. aprila 2008 v primeru Ivana Simiča proti novinarki Dela Marjani Hanc ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije. Za razsodbo je glasovalo pet prisotnih članov NČR, Davorin Koron pa se je vzdržal.
Primer: Ivan Simič proti Marjani Hanc (Delo)
Pritožnik Ivan Simič Marjani Hanc očita, da je kršila 1. člena kodeksa s trditvijo, da je bil davčni svetovalec Fakultete za organizacijske vede v Kranju v času, ko je državno tožilstvo v Kranju proti vodstvu fakultete začelo preiskavo zaradi davčne utaje. Ivan Simič opozarja na svoj odgovor v Delu, v katerem pravi, da ni bil svetovalec, pač pa je bil le zastopnik fakultete, ki je vložil pritožbo. Pri tem primerja svoj položaj s položajem odvetnika, ki brani morilca in se zaradi primera podpiše pod pritožbo, pa ga zato nihče ne povezuje z dejanjem umora. S člankom naj bi ga novinarka diskreditirala, pri bralcih pa naj bi vzbudila sum v njegovo strokovno znanje. Ker ob tej hudi obtožbi ni poiskala njegovega odziva, pritožnik meni, da je kršila tudi 2. člen kodeksa. Na sklicevanje novinarke na dva članka, objavljena v Mladini in Financah in na to, da se nanju ni javno odzval in ju demantiral, Simič odgovarja, da se je z novinarko Financ osebno pogovoril, Mladina pa je objavila popravek. Poleg tega pa tudi novinarkino sklicevanje na vir iz tožilstva ne drži, saj je vodja državnega tožilstva v Kranju zanikala, da bi taka informacija prišla s tožilstva.
Marjana Hanc se v svojem odgovoru sklicuje na omenjena članka, poleg tega pa na anonimni vir iz državnega tožilstva v Kranju, ti trije viri so navedbe o svetovalni vlogi Ivana Simiča potrdili. Popravka v Mladini ni videla, ga pa ni pisal Simič sam, ampak predstavnik DURS za stike z javnostmi. Novinarka piše še, da se sojenje v primeru Fakultete za organizacijske vede sploh še ni začelo in odločitve o zakonitosti poslovanja FOV sploh še ni, zato težko govorimo o tem, da bi Simiča hotela žaliti, sploh pa je v besedilu omenjen zgolj mimogrede in do objavljenega popravka niti ni vedela, da bi lahko bilo s trditvijo o Simičevem svetovanju FOV kaj narobe.