Ivan Simič proti Marjani Hanc (Delo) – Novinarsko častno razsodišče

Prispevek_Hanc

Novinarsko častno razsodišča, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Ranka Ivelja, Nada Ravter, Davorin Koron in Alma M. Sedlar je na seji 17. aprila 2008 v primeru Ivana Simiča proti novinarki Dela Marjani Hanc ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije. Za razsodbo je glasovalo pet prisotnih članov NČR, Davorin Koron pa se je vzdržal.

Primer: Ivan Simič proti Marjani Hanc (Delo)

Pritožnik Ivan Simič Marjani Hanc očita, da je kršila 1. člena kodeksa s trditvijo, da je bil davčni svetovalec Fakultete za organizacijske vede v Kranju v času, ko je državno tožilstvo v Kranju proti vodstvu fakultete začelo preiskavo zaradi davčne utaje. Ivan Simič opozarja na svoj odgovor v Delu, v katerem pravi, da ni bil svetovalec, pač pa je bil le zastopnik fakultete, ki je vložil pritožbo. Pri tem primerja svoj položaj s položajem odvetnika, ki brani morilca in se zaradi primera podpiše pod pritožbo, pa ga zato nihče ne povezuje z dejanjem umora. S člankom naj bi ga novinarka diskreditirala, pri bralcih pa naj bi vzbudila sum v njegovo strokovno znanje. Ker ob tej hudi obtožbi ni poiskala njegovega odziva, pritožnik meni, da je kršila tudi 2. člen kodeksa. Na sklicevanje novinarke na dva članka, objavljena v Mladini in Financah in na to, da se nanju ni javno odzval in ju demantiral, Simič odgovarja, da se je z novinarko Financ osebno pogovoril, Mladina pa je objavila popravek. Poleg tega pa tudi novinarkino sklicevanje na vir iz tožilstva ne drži, saj je vodja državnega tožilstva v Kranju zanikala, da bi taka informacija prišla s tožilstva.

Marjana Hanc se v svojem odgovoru sklicuje na omenjena članka, poleg tega pa na anonimni vir iz državnega tožilstva v Kranju, ti trije viri so navedbe o svetovalni vlogi Ivana Simiča potrdili. Popravka v Mladini ni videla, ga pa ni pisal Simič sam, ampak predstavnik DURS za stike z javnostmi. Novinarka piše še, da se sojenje v primeru Fakultete za organizacijske vede sploh še ni začelo in odločitve o zakonitosti poslovanja FOV sploh še ni, zato težko govorimo o tem, da bi Simiča hotela žaliti, sploh pa je v besedilu omenjen zgolj mimogrede in do objavljenega popravka niti ni vedela, da bi lahko bilo s trditvijo o Simičevem svetovanju FOV kaj narobe.

SKLEP:

Novinarsko razsodišče je ugotovilo, da Marjana Hanc ni kršila 1. in 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR ugotavlja, da je novinarka naredila napako, vendar pa ni prepoznalo kršitve kodeksa. Sprejelo je novinarkino pojasnilo, da je verjela virom, na katere se sklicuje. Sama navedena časopisna vira sicer ne moreta biti zadostna garancija, da njene trditve tudi držijo, preverjanje prek tretjega (tožilskega) vira, ki ni nujno vodja državnega tožilstva v Kranju, pa zaokrožuje njeno informacijo, zato je upravičeno sklepala, da so navedbe njenih kolegov v Financah in Mladini utemeljene. Kršitve 1. člena torej ni bilo. Čeprav bi bilo bolj korektno, da bi informacije preverila tudi pri prizadetemu Ivanu Simiču, je dejstvo, da je njegova udeležba v novinarski zgodbi zgolj v naključni omembi zunaj glavne zgodbe, ki jo težko smatramo za hudo obtožbo. NČR zato meni, da novinarka ni kršila 2. člena kodeksa.

NČR kljub temu opozarja, da je treba biti tudi v bežnih pripombah natančen. Čeprav je očitno, da je poslovna zveza med FOV in davčnim svetovalcem Ivanom Simičem obstajala – saj je ta za fakulteto pisal pritožbo, pa je vsebinska razlika med pojmom svetovalec in zastopnik vseeno pomembna. Bralci je sicer najpogosteje ne zaznavajo – a v poznavalskih krogih je ta razlika zelo pomembna, saj lahko nakazuje morebitno udeležbo v davčnem svetovanju pred ugotovitvami morebitnih davčnih malverzacij. A v tem primeru še ni niti pravnomočne razsodbe, da je za davčno utajo zares šlo, poleg tega pa teh odtenkov povprečni bralec praviloma niti ne zaznava, očitno tudi ne novinarkin informator s tožilstva. Zato ohlapnosti v novinarskem besedilu, ki jo je povzročila nenatančnost virov, ki jih je novinarka štela za verodostojne, NČR ni štelo za kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila o njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 17. aprila 2008

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča