Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Ranka Ivelja, Davorin Koron, Nada Ravter, Alma M. Sedlar (člani) je na seji 22. maja 2008 v primeru Varuh človekovih pravic proti novinarju podpisanemu s karticami U.S. in odgovornemu uredniku Marjanu Bauerju (Slovenske novice) ugotovilo, da sta novinar in urednik kršila Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Varuhinja človekovih pravic proti novinarju U. S. in odgovornemu uredniku Marjanu Bauerju (Slovenske novice)
Pritožnik očita novinarju časnika Slovenske novice U.S., da je v članku Umreti moram, to je moja rešitev, objavljenem 15. decembra 2007, kršil 1., 2, 20. in 22. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.
Novinar in urednik naj bi 1. člen kodeksa (preverjanje točnosti podatkov) kršila, ker je bilo v podnaslovu članka zapisano, da je mladoletnica prosila za pomoč »tudi vlado, predsednika države in varuha človekovih pravic, a od nobenega ni dobila odgovora«. Če bi novinar to izjavo preveril, bi lahko ugotovil, da se varuh človekovih pravic z zadevo ukvarja že dalj časa in je tudi v tem primeru odgovoril pravočasno. Pri varuhu je zasebnost pobudnikov skrbno varovana, vendar bi novinar očitke o molku organa lahko preveril in dobil ustrezen odgovor. Pritožnik ocenjuje, da bi informacija o njegovih aktivnostih spremenila vsebino poročanja, zato se novinar ni odločil, da bi obtožbe preveril.
2. člen kodeksa (pridobitev odziva tistih, ki jih informacije zadevajo, če te vsebujejo hude obtožbe) naj bi novinar kršil, ker po oceni pritožnika navajanje molka državnega organa, ki ima ustavno pristojnost varovanja človekovih pravic, predstavlja hudo obtožbo, da ne opravlja svojega dela. Zato bi moral novinar to obtožbo najprej preveriti, nato pa poskušati pridobiti odziv varuha kot tistega, v kogar so hude obtožbe uperjene. Ker tega ni storil, je po oceni pritožnika kršil 2. člen kodeksa.
20. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (spoštovanje pravice posameznika do zasebnosti in izogibanje senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti razen, če za to obstaja javni interes) je novinar po oceni pritožnika kršil, ker v članku razkriva otrokove osebne podatke (ime, starost, slika, imeni staršev in okolje, kjer živi). Pritožnik meni, da takšna objava nedvomno predstavlja poseg v otrokovo zasebnost in da tudi morebitno soglasje enega od staršev pri tem ne upravičuje ravnanja novinarja.
22. člen (posebna obzirnost pri zbiranju informacij, poročanju in objavi fotografij ter prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih, tistih, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, osebah z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter drugih huje prizadetih ali bolnih) novinar po mnenju pritožnika v članku ni izkazal, s čemer je kršil 22. člen kodeksa.
Novinar in urednik na pritožbo nista odgovorila.