Borut Godec, Finance, proti Zdenku Lorberju, Budnik – Novinarsko častno razsodišče

Novinarsko častno razsodišča, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Alma M. Sedlar, Špela Šipek in Mojca Pašek Šetinc (člani) je na seji 5. junija 2008 v primeru Borut Godec, Finance, proti Zdenku Lorberju, glavnemu uredniku glasila Budnik in avtorju domnevno spornega članka, ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Borut Godec, Finance, proti Zdenku Lorberju, Budnik

Pritožnik Borut Godec meni, da je Zdenko Lorber v časopisu Budnik, ki ga izdaja Sindikat strojevodij Slovenije, v članku Ko bereš Boruta Godca v Financah, veš, kaj boš bral, objavljenem v 63. številki decembra 2007, prekršil 2., 3. in 11. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

2. člen naj bi bil avtor članka prekršil, ker je na račun pritožnika nanizal hude obtožbe, ne da bi poskušal vzpostaviti z njim stik. Pritožnik našteje po njegovem mnenju hude obtožbe, te pa so Lorberjevo mnenje, da je Godčevo pisanje v Financah zlonamerno, da se v člankih loteva slovenskih železnic na nizkoten način in da v prihodnje ne bo odgovarjal na članke frustriranih novinarjev, s čimer naj bi Lorber lahko imel v mislih le avtorja članka Godca. Po mnenju pritožnika mu Lorber očita »jasno prepoznaven negativen odnos do železnic, poskus diskreditacije z neresničnimi zapisi, zlonamerno interpretacijo provociranje, da želi s svojimi članki le zadovoljiti interes po branosti porumenelih zgodb, nizkotnost in – glede na dejstvo, da je edini v članku omenjani novinar – tudi frustriranost«. Poleg tega, tako Godec, Lorber pri pridobivanju informacij za pisanje članka nikoli ni poskusil vzpostaviti stika s pritožnikom ali pridobiti od njega kakšne informacije, čeprav je na njegov račun nanizal hude obtožbe.

V uvodu svojega članka je Lorber najprej citiral cel odstavek iz enega od dveh demantijev na Godčev članek, ki so jih Slovenske železnice objavile v Financah januarja 2005, nato pa piše, kako je Godec v svojem članku diskreditiral poklic strojevodje, ki ga je primerjal s poklicem administratorja spletnih strani, ki se igra simulacijske igrice, opozori na neresnico v Godčevem članku o plači sekretarja Silva Berdajsa, zavrne Godčevo interpretacijo številk v zvezi z izplačevanjem potnih stroškov vodilnih v sindikatu, vprašuje se o motivu za tak način pisanja o Slovenskih železnicah, sindikata in sekretarja Silva Berdajsa, članek pa sklene, da velja prave informacije o njihovem delovanju tudi v prihodnje poiskati pri njihovih sindikalnih predstavnikih in ker so za informacije vedno dostopni, se ne bodo kaj prida odzivali na članke frustriranih novinarjev.

3. člen naj bi Lorber prekršil, ker v članku ni opozoril na nepotrjene informacije o vsebini in delu Borisa Godca.

11. člen pa naj bi bil novinar prekršil, ker v članku ni razmejeno, kje gre za poročilo o dejstvih in kje za komentar.

SKLEP:

Zdenko Lorber ni kršil 2., 3. in 11. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Iz pregleda naslovov člankov iz Financ, objavljenih v Budniku, glasilu Sindikata strojevodij, je lahko razumeti prizadetost strojevodij in njihov vtis, da Finance »napadajo« Slovenske železnice, ne more pa NČR soditi, ali je njihova prizadetost upravičena. Pritožnik očita Lorberju hude obtožbe, ki naj bi jih na njegov račun nanizal v članku, medtem ko ni skušal pridobiti njegovega mnenja. NČR meni, da je pritožnik svoje mnenje zapisal že v člankih, ki so predmet Lorberjevega komentarja. Izraz frustrirani novinarji, s katerim je lahko mislil res le na pisca člankov v Financah torej pritožnika, je neprimeren, ni pa huda obtožba. NČR ni pritrdilo mnenju pritožnika, da so Lorberjeve navedbe »jasno prepoznaven negativen odnos do železnic, poskus diskreditacije z neresničnimi zapisi (Finance so leta 2005 objavile dva popravka Godčevih člankov o železnicah), zlonamerno interpretacijo, provociranje, da želi s svojimi članki le zadovoljiti interes po branosti porumenelih zgodb«, hude obtožbe.

NČR v Lorberjevem članku ni našlo hudih obtožb in ker je Lorber le komentiral članke, v katerih Godec izraža svoje mnenje, ni potrebe, da bi od pritožnika pridobival »dodatna« mnenja.

NČR ugotavlja, da Lorber ni kršil 3. člena kodeksa z objavo nepotrjenih informacij, saj pritožnik ni konkretneje opredelil, katere informacije so nepotrjene.

NČR meni, da se lahko celoten članek Zdenka Lorberja obravnava kot komentar na pisanje Boruta Godca, zato ugotavlja, da novinar ni kršil 11. člena kodeksa.

Zdenko Lorber je na pritožbo odgovoril preko odvetnika Martina Berganta, ki meni, da niso izpolnjeni predpogoji za uvedbo postopka, ker glasilo Budnik ni mogoče šteti za množični medij. Ministrstvo za kulturo je na poizvedbo NČR pojasnilo, da je ne glede na to, da glasilo Budnik ni vpisano v razvid medijev, izdajatelj dolžan spoštovati Ustavo RS ter etične in profesionalne standarde, ki veljajo na področju novinarstva.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 5. junija 2008

Vili Einspieler, predsednik Novinarskega častnega razsodišča