Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Alma M. Sedlar, Mojca Pašek, Davorin Koron, Nada Ravter in Špela Šipek (člani) je na seji 2. oktobra 2008 v primeru Ivan Simič proti Heleni Peternel Pečauer (Ona) ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Ivan Simič (zanj odvetnik Borut Zajc) proti Heleni Peternel Pečauer (revija Ona)
Ivan Simič, generalni direktor Davčne uprave RS je prek odvetnika Boruta Zajca na novinarsko častno razsodišče (NČR) naslovil pritožbo zoper novinarko revije Ona Heleno Peternel Pečauer. V prispevku z naslovom Kdo koga nadzira? (objavljenem 13. maja 2008) ji očita kršitev 1., 2. in 11. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Kršitve našteva v sedmih točkah, zagrešila naj bi jih s tem ko je zapisala:
1. »V teh dneh se vsi slovenski davčni zavezanci tako ali drugače ukvarjamo z obrazci dohodninske napovedi za preteklo leto.«
Simič prvi stavek ocenjuje kot napačnega, češ da se dohodninski zavezanci letos ne ukvarjamo z dohodninsko napovedjo in novinarki očita kršitev 1. člena kodeksa.
2 »Zmeda je popolna, ugibanja in pripomb, kolikor hočete, elektronska lepa Vida pa po navedbah uporabnikov precej sramežljiva in nezanesljiva.«
Simič trdi, da so navedbe novinarke o popolni zmedi ter mnogih ugibanjih neresnične in niso podkrepljene z nobenim dokazom, zato meni, da je novinarka kršila 1. in 2. člen kodeksa.
3. »Vprašanje je, koliko nam je Durs s pošiljanjem predizpolnjenih dohodninskih obrazcev dejansko olajšal delo, koliko pa nam je zaradi netočnih navedkov zakompliciral položaj. Sprašujem se tudi, kdo v tej obliki davčne korespondence zdaj koga nadzira: država davkoplačevalce ali davkoplačevalci doslednost, natančnost in profesionalnost davčnih uradnikov.«
Po Simičevem mnenju za morebitne napake niso krivi nedoslednost, nenatančnost in neprofesionalnost davčnih uradnikov, ampak napačno posredovani podatki s strani izplačevalcev dohodkov, zato naj bi kršila 1. in 2. člen kodeksa.
4. »Iz Dursa sporočajo, da bodo prav vsem zavezancem posredovali informativni izračun po pošti do konca tega meseca. Tisti, ki ga do omenjenega roka ne bodo prejeli, morajo napoved po zakonu sami oddati do 30. junija. Nikjer nisem zasledila niti namiga, kdo naj bi bili ti ljudje in zakaj bi načelno lahko izpadli iz začrtanega postopka.«
Novinarka naj bi po Simičevih besedah informacijo, kdo naj bi bili zavezanci, za katere informativni izračun ne bo pripravljen, lahko pridobila že na spletni strani davčne uprave, zato je kršila 1. člen kodeksa.
5. »S prvim paketom konec marca je informativni izračun dohodnine prejelo 507.213 zavezancev, do začetka prvomajskih praznikov pa so na Dursu dobili približno 31.000 ugovorov. Kateri podatki so najpogostejši vzrok za vlaganje pritožb, še ugotavljajo, kljub temu pa že vedo, da se večinoma nanašajo na vzdrževane družinske člane. Ne vem, kje bodo iskali krivce za tolikšen odstotek napak in kdo bo prevzel odgovornost zanje. Globa za šlamparijo dacarjev namreč ni predvidena nikjer v zakonu.«
Simič trdi tudi, da ne gre za 31.000, temveč za 37.077 ugovorov. Razlikovati je treba med napako in ugovorom, ugovor ne pomeni, da je informativni izračun napačen. Do sedaj Durs ni odkrila niti ene same napake, ki bi jo zakrivila, vse so posledica napak izplačevalcev, zato ji pritožnik očita kršitev 1. in 2. člena kodeksa.
6. »Odgovorni na davčni upravi ves čas poudarjajo, da gre zgolj za informativne izračune. S to formulacijo so izjemno priročno lastno odgovornost za nepravilno navedbo podatkov preložili na šibka ramena ‘neukih’ zavezancev.«
Za nepravilno navedbo podatkov ni odgovorna Durs, ampak izplačevalci, ki Durs pošiljajo napačne podatke, ali davčni zavezanci, ki se odločajo za zamenjavo družinskih članov, meni Simič in novinarki zaradi teh navedb očita kršitev 1. in 2. člena kodeksa.
7. »Strinjamo se, da je treba državi dati, kar je njenega, vendar naj bodo izračuni natančni, za napake pa naj odgovarjajo tisti, ki so plačani (iz davkoplačevalskega denarja) za to, da delajo profesionalno in upoštevajo veljavno zakonodajo, ki bi jo morali imeti v malem prstu.«
Simič ponavlja odgovor, da za morebitne nenatančnosti izračunov ni kriva Durs in dodaja, da novinarka govori v prvi osebi množine, kar pri bralcu pušča vtis, da gre za splošno dejstvo in ne za njen osebni komentar. S slednjim je po njegovem mnenju poleg 1. in 2. kršila tudi 11. člen kodeksa.
Pritožnik Ivan Simič novinarki Heleni Peternel Pečauer torej v vseh primerih kršitev 1. člena kodeksa, ki določa, da mora novinar preveriti točnost zbranih informacij, v petih primerih tudi 2. člen (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati dobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo) in v zadnjem primeru še 11. člen (novinar mora ločiti informacije od komentarjev).
Od NČR je pritožnik zahteval, da razpiše javno obravnavo, na katero naj poleg pritožnika povabi avtorico članka. Člani NČR so menili, da glede na razpoložljivo gradivo, soočenje ni potrebno. Novinarko je pozvalo k odgovoru na pritožbe, česar pa ni storila.