V predvolilnem času so v nekaterih časopisih, zlasti priložnostno izdanih brezplačnikih pojavili članki, podpisani z imeni, za katere se je kasneje izkazalo, da gre za psevdonime. Ker so avtorji, ki so se skrivali za njimi, pri tem brezobzirno napadali in brez oprijemljivih dokazov pogosto obtoževali ljudi s politične strani, s katero se ne strinjajo, prizadetim pa ni bilo omogočeno, da bi se pred obtožbami branili, Novinarsko častno razsodišče ocenjuje da gre za neetično in neprofesionalno prakso teh medijev.
NČR načeloma meni, da mora novinar za svoj javno objavljeni prispevek pred javnostjo prevzeti odgovornost in se pod svoje delo tudi podpisati s pravim imenom. Psevdonimi so dopustni v izjemnih primerih, ko bi avtorju v okolju, v katerem svoboda izražanja ni zaščitena, denimo vojni poročevalci, dopisniki iz držav s totalitarnimi režimi, in drugi poročevalci iz posebnih okolij, zaradi njegovega pisanja grozila nevarnost. Prav tako je podpisovanje s psevdonimom dopustna in že utečena praksa v posameznih primerih satiričnih besedil, umetniških ocen oziroma besedil, ki so zaščitni znak medija, v katerem nastopajo. Vendar pa mora biti bralcu, gledalcu ali poslušalcu pri tem jasno, da gre za psevdonim, oziroma je treba na to opozoriti s posebnim pripisom, ko to ni tako očitno. Vendar tudi v teh primerih velja, da mora avtor spoštovati resnico in temeljno človeško dostojanstvo in se izogibati obtožbam, na katere obtoženi ne more odgovoriti na ustrezen način in na enakovrednem mestu. V vseh primerih uporabe psevdonimov, če se avtorji, ki jih uporabljajo ne razkrijejo, odgovornost za prispevke nosijo odgovorni uredniki.
v Ljubljani, 13. novembra 2008
Vili Einspieler
predsednik Novinarskega častnega razsodišča