Franci Perčič proti Gregorju Kovačiču in Andreju Lasbaherju, odgovornemu uredniku (Slovenski tednik)

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Nada Ravter, Davorin Koron, Mojca Pašek in Brigita Mohorič, je na seji 11. decembra 2008 v primeru Franci Perčič proti Gregorju Kovačiču, novinarju brezplačnika Slovenski tednik, in Andreju Lasbaherju, odgovornemu uredniku, ugotovilo, da sta kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Franci Perčič proti Gregorju Kovačiču, novinarju Slovenskega tednika, in Andreju Lasbaherju, odgovornemu uredniku Slovenskega tednika.

Pritožnik novinarju in uredniku očita kršitve 1., 2., 3. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (poslej kodeks), storjenih v članku Predsednik marijoneta Udbe?, objavljenem v 26. številki tednika Slovenski tednik dne 11. julija 2008.

V članku je novinar Gregor Kovačič napisal: »Zli duh Turkovega kabineta je zagotovo Franci Perčič. Nekdanji član zloglasne Udbe (uprava državne varnosti) je tudi v predvolilnem boju vodil kampanjo Danila Türka in uspel.«

Po mnenju pritožnika naj bi novinar s trditvijo o njem kot nekdanjem članu zloglasne Udbe, odgovorni urednik pa z objavo nepreverjenih informacij kršila 1. člen kodeksa, ki novinarjem nalaga preverjanje točnosti zbranih informacij in previdnost, da se izognejo napaki; če pa je z objavo članka do napake že prišlo (tudi nenamerno) je treba napako priznati in jo popraviti.

2. člen kodeksa, ki novinarjem nalaga, da morajo hkrati z objavo informacije, ki je huda obtožba, poskušati pridobiti odziv tistih, na katere se informacija nanaša, je po mnenju pritožnika novinar – in posredno odgovorni urednik – kršil, ker tega ni storil. Če bi bil, bi mu pritožnik povedal, da sta bila v Demokraciji že objavljena demanti in opravičilo za isto obtožbo, o tem, da je informacija o Perčiču kot nekdanjem članu zloglasne Udbe žaljiva oziroma (po novinarskem kodeksu huda) obtožba, pa se je že izreklo tudi VS RS v sodbi št. I Ips 187/98).

Novinar in odgovorni urednik naj bi bila z istim stavkom kršila tudi 3. člen, ki novinarjem nalaga, da pri objavi nepotrjenih informacij in ugibanjih na slednje v članku opozorijo, in tudi 4. člen, po katerem mora novinar v članku navesti tudi vir informacije.

NČR je Perčiča pozvalo k dopolnilu vloge. Franci Perčič je vlogo smiselno dopolnil, za prave dokaze pa je NČR upoštevalo priloge, ki jih je posredoval pri pritožbi zoper novinarko Biserko Karneža Cerjak in odgovornega urednika Reporterja Silvestra Šurlo, ki jima pritožnik očita iste kršitve v članku Türk pod Kučanovim patronatom, objavljenem v Reporterju 18. 8. 2008, mesec dni po objavi članka v Slovenskem tedniku in ima podobno vsebino. V obeh primerih gre namreč za pisanje o pritožniku kot nekdanjem udbovcu. Ta podatek označi Perčič za neresnico, kar podpre s pisnimi dokazi:

– s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 31. 1. 2007, ki nalaga Demokraciji preklic trditev, objavljenih v 60. številki Demokracije. V njej je med drugim zapisano, da je označevanje ljudi za sodelavce SDV imelo izrazito negativno ali slabšalno konotacijo, da je oznaka objektivno žaljiva;

– s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 25. 5. 2006, ki prav tako nalaga preklic trditev v Demokraciji o Perčiču kot nekdanjem funkcionarju SDV. Z njihovo objavo je novinar Demokracije »poškodoval čast in dobro ime tožnika, s tem ko ni preveril njenih navedb oziroma vira, iz katerih je izvedel trditev iz svojega članka, da je bil tožnik funkcionar SDV«. To ugotovitev lahko NČR »prevede« v hudo obtožbo;

– s fotokopijo preklica v Demokraciji z dne 22. 3. 2007 in

– z dopisom Arhiva RS iz junija 2003, s katerim obveščajo Perčiča, da Arhiv RS ne hrani Perčičevega osebnega dosjeja.

NČR je pozvalo novinarja in urednika, da odgovorita na pritožbo. Novinar in urednik nista odgovorila na očitane jima kršitve.

SKLEP:

Urednik Slovenskega tednika Andrej Lasbaher je kršil 1., 2., 3. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Ker odgovorni urednik Slovenskega tednika NČR kljub pozivom ni razkril identitete novinarja, NČR upravičeno domneva, da je ime Gregor Kovačič psevdonim, zato za vsebino članka odgovorja odgovorni urednik.

Pri odločanju je NČR upoštevalo, da Slovenski tednik ni predložil nobenega dokaza za svojo trditev, pritožnik pa je svoje trditve podkrepil s številnimi dokazi. Pritožnik zatrjuje, da ni bil nikoli član Udbe, informacije o pritožniku kot nekdanjem udbovcu pa novinar ni preveril ne pri njem ne v evidencah uradnih institucij Republike Slovenije, npr. Arhivu RS. Če bi jo preveril, bi pred objavo ugotovil, da je bil podatek o Perčiču kot udbovcu 21. 10. 1999 objavljen v Demokraciji, na podlagi sodbe Okrožnega sodišča Ljubljana, št. III P 3965/04 z dne 25.5.2006, pa ga je moral izdajatelj revije preklicati, kar je storil v Demokraciji z dne 22. 3. 2007. Če bi novinar preverjal informacijo v Arhivu RS, bi zvedel, da Arhiv nima dosjeja o Franciju Perčiču. NČR zato ugotavlja, da je urednik Andrej Lasbaher kršil 1. člen kodeksa.

NČR ugotavlja tudi, da je urednik kršil 2. člen kodeksa, saj je objavil hude obtožbe in pri tem ni pokušal pridobiti odziva prizadetega, na katerega se obtožbe nanašajo. Če bi novinar, pritožnika poklical, bi ugotovil, da je v prispevku navedena huda obtožba neresnična, s čimer bi se izognil tudi kršitvi 1. člena kodeksa.

Ker novinar ne navaja virov za hudo obtožbo, lahko sklepamo, da gre za nepotrjene informacije in ugibanje, na kar bi moral, kot nalaga 3. člen kodeksa, v članku opozoriti. Ker tega ni storil, je kršil 3. člen.

Ker ni navedel vira informacije za svojo trditev in se tudi ni skliceval na potrebo po zaščiti svojega vira, je kršil tudi 4. člen kodeksa.

Na koncu NČR dodaja, da se je tudi v tem primeru pokazalo, da so sporni članki v obravnavanih časnikih podpisani s psevdonimom, najbrž delo enega avtorja ali imajo isti pisni vir. Le mesec dni po objavi spornega članka v Slovenskem tedniku, 18. avgusta 2008, je bil namreč v Reporterju objavljen vsebinsko podoben članek oziroma članek z enakimi poudarki in celo z enakimi izrazi, ki ga je podpisala Biserka Karneža Cerjak in je v bistvu le razširjena inačica članka v Slovenskem tedniku. Očitno gre za ciljno naravnana članka, katerih namen je diskreditacija pritožnika, posredno pa tudi predsednika RS.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 11. decembra 2008

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča